Franja

δάηται gl. δαίω.

δαί atiška oblika za δή, se rabi v vprašanjih: τί δαί (za)kaj pa? πῶς δαί kako pa?

δαΐ gl. δαΐς.

δαιδάλεος 3 (δαίδαλον) ep. umeten, umetno izdelan, umetniški, ličen, okrašen.

δαιδάλλω (δαίδαλον) umetno iz-, obdelujem, krasim, lepšam.

δαίδαλον, τό [Et. kor. del, dēl, obsekati, obdelati; lat. dolāre, obdelati; slov. dolja] ep. umetno delo, umotvor, okras(ek), umetna vezenina.

Δαί-δαλος, ὁ slaven kipar, Ikarov oče, zgraditelj labirinta; adi. Δαιδάλειος 2.

δαΐζω (gl. δαίομαι) [fut. δαΐξω, aor. ἐδάιξα, pf. pass. pt. δεδαιγμένος, pt. aor. pass. δαϊχθείς] ep. poet. 1. (raz)režem, razsekam, (raz)delim, prebodem, razderem, raztrgam, ubijem, umorim; κόμην razmršim, razkuštram; mučim, ἦτορ δεδαϊγμένος smrtno ranjen. 2. δαϊζόμενος κατὰ θυμὸν διχθάδια neodločen, omahljiv, φρεσὶν ἔχων δεδαϊγμένον ἦτορ noseč v prsih od skrbi ranjeno srce; ἐδαΐζετο θυμός srce je razburjeno, vznemirjeno.

δαϊ-κτάμενος 3 (δαΐς, κτείνω) ep. v boju ubit ali umorjen.

δαιμονάω (δαίμων) sem besen, obseden, muči me prazen strah.

δαιμονίζομαι NT = δαιμονάω.

δαιμόνιον, τό 1. božansko bitje, božanstvo, bog, καινὰ δαιμόνια novi, krivi bogovi. 2. nižje božanstvo (demon), duh varih; pri Sokratu: neki notranji božji glas, ki ga je svaril pred vsem grešnim in škodljivim. 3. NT hudobni duh, hudič. 4. božji ukrep, usoda.

δαιμόνιος 2 in 3 (δαίμων) vse, kar kaže delovanje višje moči 1. a) od boga poslan, božanski, božji; τὰ δαιμόνια božje reči, božja volja, usoda, božanske skrivnosti, naravni zakoni; b) nesrečen. 2. nadnaraven, neobičen, izreden, čudovit, čuden Rabi se v prijaznem in neprijaznem nagovoru ὦ δαιμόνιε predragi, čudak, nesrečnež, nesrečnik, neumnež, zaslepljenec, brezbožnež. – adv. -ίως, sup. δαιμονιώτατα pod vidnim delovanjem božanstva.

δαιμονιώδης 2 (εἶδος) vražji, hudičev NT.

δαίμων, ονος, ὁ, ἡ [Et. ki deli, prisoja, gl. δαίομαι] 1. božansko bitje, božanstvo, bog, boginja. 2. božanstvo nižje vrste: a) duh zaščitnik, demon, genij; b) duh umrlih; c) NT zli duh, hudič. 3. božja volja, človeška usoda: a) sreča; b) nesreča, poguba, smrt; πρὸς δαίμονα proti božji volji, κατὰ δαίμονα slučajno, po božji volji, σὺν δαίμονι z božjo pomočjo.

δαίνῡμι ep. poet. ion. [fut. δαίσω, aor. ἔδαισα; med. praes. cj. 2 sg. δαινύῃ, opt. 3 sg. δαινῦτο, 3 pl. δαινύατο, impf. δαίνυ' = ἐδαίνυο; fut. δαίσομαι, aor. ἐδαισάμην] 1. act. delim, razdelim, podelim, dam komu njegov delež, τινά pogostim koga, τινί s čim, γάμον napravim komu svatovski obed, τάφον napravim pogrebni obed. 2. med. dam si po-, dodeliti, dam se pogostiti, obedujem, gostim se, udeležim se svatovskega ali pogrebnega obeda, pogrebujem, jem, požrem (o Hadu), grizem, mučim (o bolečini).

δαίομαι ep. ion. poet. [Et. kor. dā(i), gršk.: δατέομαι, δαίς, δαίτη, δαιτρός, δαίνυμι; nem. Zeit, stvn. zît iz dī-t. – Obl. fut. δᾰ́σομαι, aor. ἐδασάμην, (ep. tudi σσ), pf. 3 sg. pass. δέδασται, 3 pl. δεδαίαται]. 1. med. a) podelim, razdelim zase τινί τι; τρεῖς μοίρας τι razdelim kaj na tri dele; b) (raz)trgam, (raz)mesarim. 2. pass. razdeljen sem, δίχθα na dva dela; δαίεταί μοι ἦτορ srce mi poka.

δάϊος 3 in ep. δήιος (δαίω) 1. ep. poet. žgoč, plamteč, švigajoč, poguben, strašen, sovražen; subst. ὁ sovražnik, neprijatelj. 2. poet. nesrečen, beden.

δαίς, δαιτός, ἡ (δαίομαι) 1. delež, obed, gostí, pojedina, daritev s pogostitvijo. 2. jed, jelo.

δαΐς, ίδος, ἡ (δαίω) 1. bakla, borovina, plamenica. 2. metež, boj, bitka (ep. samo dat. ἐν δαΐ).