Franja

βαρβαρικός 3 (βάρβαρος) 1. negrški, inostranski, barbarski; ἐς τὸ βαρβαρικώτερον bolj po barbarski (perzijanski) šegi; τὸ βαρβαρικόν barbarska vojska. – adv. -κῶς v negrškem, barbarskem (perz.) jeziku. 2. barbarski, neolikan, sirov, krut.

βαρβαρισμός, ὁ 1. raba tujega jezika, tujih šeg. 2. napaka v jeziku ali govoru.

βαρβαρό-φωνος 2 (φωνή) ep. ion. ki govori v tujem jeziku, nerazumljivo.

Βάρκη, ἡ 1. mesto v Afriki; preb. ὁ Βαρκαῖος. 2. mesto v Baktriani.

βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz g^wr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz g^wrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.

βάσανος, ἡ [Et. orientalska tujka] 1. zlatarska oslica, poskusni kamen. 2. skušanje, skušnja, preiskava, dokaz. 3. a) mučenje, trpljenje, muka NT; b) χειρῶν poskus v tepežu (O. C. kmalu boš poskusil moč naših pesti), ἐς πᾶσαν β. ἀφικνεῖσθαι vse muke prestati.

βασιλεύς, έως, ep. ῆος, ion. έος 1. kralj, knez, vladar. 2. kraljevič, plemič. 3. brez spolnika: perz. kralj (tudi ὁ μέγας βασιλεύς). 4. rimski cesar NT. 5. v Atenah se je imenoval drugi arhont ἄρχων βασιλεύς.

βαστάζω [fut. βαστάσω, aor. ἐβάστασα] 1. primem, dotaknem se, držim v roki, nosim, NT prenašam, trpim. 2. dvigam, odnašam, odvzamem.

βαφή, ἡ (βάπτω) 1. pomakanje (v barvo), barvanje. 2. pomakanje železa v vodo, kalitev, kaljenje železa, trdost, utrjenost.

Βέλβῑνα, ἡ otok v Saronskem zalivu; preb. ὁ Βελβινῑ́της.

βένθος, ους, τό (gl. βάθος) ep. globina, globočina; ὕλης goščava, šuma; βένθοσδε v globočino.

βιάζω [act. samo Od. 12, 297; med. fut. βιάσομαι, aor. ἐβιασάμην; pass. fut. βιασθήσομαι, aor. ἐβιάσθην, pf. βεβίασμαι] 1. act. silim, stiskam τινά. 2. med. a) silim, rabim silo, izsilim, prisilim, vrivam se; σφάγια izsilim ugodna znamenja; βιασάμενος ki se komu vsili, vrine, samovoljno, s silo z inf. in acc. c. inf.; b) delam silo, ravnam s kom nasilno (grdo), stiskam, pestim koga, premagam, obvladam, izpodrivam, odganjam s silo πολεμίους; posilim γυναῖκα; prestopim, prelomim νόμους; umorim samega sebe ἐμαυτόν; εἴσω vderem s silo, vrinem se; διὰ τῶν φυλάκων prebijem se, prederem. 3. pass. trpim silo, prisiljen, premagan sem, silijo me, da kaj naredim, odvedejo me s silo; ὄνειδος ὀργῇ βιασθέν v jezi izrečena psovka.

βίος, ὁ [Et. idevr. kor. g^wejē živeti; lat. vivo (v iz g^w.), vīta iz vīvita; slov. živ, život, prevoj: goj-iti, vz-gaj-ati; nem. er-quicken, Queck-silber, živo srebró; gršk. še ζῆν iz g^wjē, δίαιτα] 1. življenje, življenska doba, način življenja. 2. a) hrana, živež, imetek; βίον ποιεῖσθαι, ἔχειν ἀπό τινος živeti od česa, ὁ καθ' ἡμέραν βίος navadno, vsakdanje življenje; b) životopis.

Βισάνθη, ἡ mesto v Trakiji ob Propontidi.

βλάπτω [fut. βλάψω, aor. ἔβλαψα, pf. βέβλαφα, pass. βέβλαμμαι, aor. ἐβλάβην in ἐβλάφθην, fut. βλαβήσομαι in βλάψομαι (s pas. pom.), ep. aor. p. 3 pl. βλάβεν] 1. škodujem komu τινά, poškodujem, ranim, ohromim (-iti); βεβλαμμένος ἦτορ življenja oropan = ubit; τινά τι oškodujem koga v čem. 2. zadržujem ἅρματα, oviram, slabim; τινά τινος koga v čem, γούνατα βλάβεται kolena se šibe; pass. zapletem se v kaj, ἐν ὄζῳ zadržujejo me v, κατὰ κλόνον zaostanem v bojnem metežu, zapletem se v bojni metež; spotikam se ob kaj ἀσπίδι. 3. varam, mamim, slepim, zmešam, slepim τινὰ (φρένας in brez φρένας); βλαφθείς zmešan.

Βο-άγριος, ὁ reka v Lokridi.

βοή, ἡ [Et. iz g^wowā, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; βοὴν ἀγαθός veleglasen, hraber v boju; ὅσον ἀπὸ βοῆς ἕνεκεν samo (z ozirom na bojni klic) navidez; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), βοὴν ἔχειν = βοᾶν.

βοη-θόος 2 (βοή, θέω) ep. ki hiti v bojni hrup (v boj), ki hiti na pomoč, bojevit; ἅρμα bojni voz.

Βοίβη, ἡ mesto v Tesaliji; adi. Βοίβιος 3 fem. Βοιβηίς, ίδος, ἡ.

βοιωτ-άρχης, ὁ βοιώτ-αρχος, ὁ voditelj bojotiške zveze, bojotarh (najvišja oblast v Tebah).