-
ἀποδυτήριον, τό soba, kjer se slači (v kopališču).
-
ἀπο-δύω [fut. ἀποδῡ́σω, aor. ἀπέδῡσα, aor. 2 ἀπέδῡν, pf. ἀποδέδῡκα] 1. trans. odlagam, slačim (komu obleko), razpravljam koga τινὰ εἵματα. 2. intr. med. in ep. ἀποδῡ́νω slačim se, snemam, odlagam, razpravljam se εἵματα in abs.
-
ἀπο-είκω ep. iz-, umikam se, zapuščam τινός.
-
ἀπο-ζεύγνυμαι pass. poet. izprežejo me, iztrgam se, ločim se.
-
ἀπο-θαρρέω ohrabrim se, upam si.
-
ἀπο-θαυμάζω, ion. ἀπο-θωυμάζω [fut. -θαυμάσω] zelo se čudim čemu τί.
-
ἀπο-θνῄσκω [fut. ἀποθανοῦμαι, pl. pf. ep. ἀποτεθνηώς] 1. umiram, umrem, ubit sem od koga ὑπό, ἐκ, ἀπό τινος: obsojen sem na smrt ὑπό τινος, πρὸ δίκης; o rastlinah: posušim se NT. 2. NT odmrjem čemu, odpovem, odrečem se čemu τινί.
-
ἀπο-θρῴσκω [aor. ἀπέθορον] ep. ion. 1. skočim s česa (ἀπό) τινος. 2. poskočim, kvišku skočim, kvišku se dvigam (valim).
-
ἀπ-οικέω 1. izselim se. 2. stanujem daleč od, ἡ Κόρινθος ἐξ ἐμοῦ μακρὰν ἀπῳκεῖτο stanoval sem daleč od K., izselil sem se iz Korinta Sof.
-
ἀπ-οικίζω 1. nastanim koga drugje, preselim, odpeljem τινά; pass. izselim se. 2. peljem kam naselbino (z acc. mesta τί), naseljujem.
-
ἀπ-οικτίζομαι d. m. ion. tožim, pritožujem se, πρός τινα pri kom.
-
ἄ-ποινα, ων, τά (iz ἀπό-ποινα, ποινή) 1. globa, ki se je morala plačati za prelito kri, odkupnina, τινός za. 2. odškodnina. 3. plačilo, kazen, globa.
-
ἀπ-οίχομαι d. m. 1. ep. sem odsoten, oddaljen; zapuščam, izogibljem se τινός. 2. ion. poet. odhajam, odpotujem, umikam se, odhitevam, sem mrtev.
-
ἀπο-καθαίρω 1. act. očiščam, očiščujem, otiram, (o)brišem. 2. med. očiščujem se česa, odlagam, opuščam, κακίας slabo navado, napako.
-
ἀπο-καθίστημι NT ἀποκαθιστά(ν)ω 1. act. postavim zopet v prejšnji stan, popravljam, obnavljam, povračam. 2. pass. in intr. povračam se v prejšnje stanje; NT ὑγιής ozdravim, τινί vrnem se komu, pridem zopet h komu.
-
ἀπο-καίνυμαι d. m. ep. odlikujem se, nadkriljujem, presegam koga v čem τινά τινι.
-
ἀπο-κάμνω utrudim se, opuščam kaj radi utrujenosti τί; s pt. naveličam se, kaj delati.
-
ἀπο-καρτερέω zdržujem se prostovoljno živeža, umorim se (sam) s stradanjem.
-
ἀπο-κατάστασις, εως, ἡ (ἀπο-καθίστημι) obnova, NT ἄχρι χρόνων ἀποκαταστάσεως πάντων do časov, ko se prenovi vse; povratek letnih časov.
-
ἀπο-κείρω [fut. ἀποκερῶ, ep. -κέρσω, tudi v tmezi] 1. odstrižem, ostrižem, obrijem; med. odstrižem sebi, ostrižem se. 2. od-, raz-, prerežem τένοντε, odsekam.