Franja

κατ-οικίζω 1. act. a) naselim χώρᾳ, ἐν τάφῳ, preselim, pošljem kot naseljenca τινὰς εἰς Μέμφιν; peljem nazaj (iz pregnanstva); εἰς φῶς ἡλίου spravljam na svet, ustvarjam; b) napravim naselbino, ustanovim, sezidam mesto za naseljence, obljudim. 2. pass. in med. a) naselim se, nastanim se, stanujem; b) sem obljuden.

κατ-ορθόω 1. trans. a) zravnam, držim pokoncu, vzdignem pokoncu δέμας, srečno vodim, osrečujem βροτούς; φρένα = sem pri zdravi pameti, πόλεμον srečno končam, izvojujem; b) zravnam, upravljam, srečno, dobro izvršujem τέχνην. 2. intr. act. in pass. imam srečo, uspeh, po sreči se mi izteče, obnese se mi kaj τινί, ἔν τινι, τὸ κατορθοῦν uspeh, sreča.

κατοχή, ἡ 1. (κατ-έχω) zadržavanje, zapor. 2. (κατ-έχομαι) navdušenost, zamaknjenje, ἐν κατοχῇ ἀληθεύω resnično prorokujem.

καυχάομαι d. m. ion. [pr. 2 sg. NT καυχᾶσαι] 1. hvalim se, baham se, ponašam se ἐν, ἐπί τινι, τινί. 2. hvalim, poveličujem τί.

κεῖμαι [Et. kor. k'ej, ležati, odtod: κοιμάω, κοίτη, ὠ-κεανός, κώμη, lat. cu-nae (iz k'oi-nā), civis (starolat. ceivis), nem. Heim. – Obl. 2 sg. κεῖσαι, 3 κεῖται, 3 pl. κεῖνται, cj. κέωμαι, κέηται, opt. κεοίμην, imp. κεῖσο, κείσθω, inf. κεῖσθαι; impf. ἐκείμην, ἔκεισο, ἔκειντο, fut. κείσομαι; ep. praes. 3 pl. κείαται, κέαται, κέονται; cj. 3 sg. κῆται, impf. κείμην, 3 pl. κείατο, κέατο, iter. κέσκετο; ion. pr. 3 sg. κέεται, inf. κέεσθαι; rabi se tudi kot pf. pass. od τίθημι]. 1. ležim, sem a) počivam, spim; b) ležim brez dela; c) ležim na tleh (bolan, utrujen, v nezavesti); d) ležim v nesreči, sem nesrečen, zanemarjen:; e) sem mrtev, nepokopan; f) nahajam se, bivam τόπον. 2. o stvareh: a) ležim, stojim (o krajih); τόπον ležim na kakem kraju, πόλις αὐτάρκη θέσιν κειμένη mesto z ugodno lego:; b) sem postavljen, položen, shranjen, nahajam se, περὶ τῆς κεφαλῆς ovit sem okoli glave, opletam glavo, εἰς ἀνάγκην κείμεθα prisiljeni smo, εὐεργεσία ἀνάγραπτος κεῖται stoji, ostane zapisana, ἄεθλον nagrada je izpostavljena; c) sem določen, v veljavi, obstojim νεῖκος, νόμοι, θέσμια; ζημία κειμένη po zakonu določena kazen; ὄνομα κεῖται ime se je dalo, κεῖται ὄνομά τινι komu je ime, imenuje se; ἀγὸν κεῖται boj je odrejen, κεῖται ἡμῖν dognano je za nas; d) visim; odvisen sem od česa, ἐν γούνασι θεῶν κεῖται je v božjem naročju, je (leži) v božjih rokah; ἐν ὑμῖν κείμεθα naša usoda je v vaših rokah; e) κακὸν τὸ πάλαι κείμενον že davno pozabljeno zlo, εὖ κειμένων πραγμάτων če se bodo stvari dobro zasukale, če se bo dobro izteklo.

κείρω [Et. iz κερjω, kor. (s)qer, odrezati, lat. caro, rnis (prv. pom. kos [mesa]), slov. kora, nem. scheren (stvn. sceran). – Obl. fut. κερῶ, aor. ἔκειρα, pass. pf. κέκαρμαι, inf. κεκάρθαι, aor. ἐκάρην; ep. fut. κερέω, inf. κερέειν, aor. ἔκερσα, κέρσα]. 1. act. a) (od)strižem κόμην τινί, ἐν χρῷ (χροῒ) κεκαρμένος do kože ostrižen; pos. odrežem, (od)sekam, posekam ὕλην, τὸ οὖρος izsekam, odpravim zapreke, μάχης ἐπὶ μήδεα κείρω gl. ἐπικείρω; b) popasem, požrem, pojem, zapravim κτήματα, λήιον, δημόν, ἧπαρ objem, izkljuvam; c) opustošim, pogubim, pobijem γῆν, τέμενος, πολύκερων φόνον. 2. med. ostrižem si lase, dam si ostriči, popasem (opustošim) zase, γένειον brijem se.

κεντρ-ηνεκής 3 (κέντρον, ἐν-ήνοχ-α) ep. zboden, izpodboden.

κεραυνός, ὁ (gl. κήρ) blisk, strela; pren. o veliki govorniški sili: δεινὸν κεραυνὸν ἐν γλώσσῃ φέρω.

κέρδος, ους, τό [gen. pl. κερδῶν, κερδέων] 1. a) dobiček, korist, ἐπὶ κέρδεσι zaradi koristi, κέρδος λέγω koristno svetujem (pa tudi: smatram za dobiček Soph. Ant. 462), κέρδος (ἐστί) koristno je, κέρδος φέρω imam dobiček; κέρδος νομίζω, ἡγέομαι, ἐν κέρδει ποιοῦμαί τι smatram kaj za dobiček, κέρδη οἰκήσαντα veliko korist donašajoč; b) zaslužek, τὸ κατὰ μῆνα κέρδος mesečna plača; c) dela, ki donašajo dobiček, dobičkarija, dobičkoželjnost. 2. prebrisanost, prekanjenost, κέρδεα εἰδώς prekanjen; dober svet; pl. zvijače, spletke, kovarstvo κακὰ κέρδεα.

κεύθω ep. in poet. [Et. kor. qeu-dh-, κεῦθος, κευθμών, got. huzd = nem. Hort. – Obl. fut. κεύσω, aor. ἔκευσα, pf. κέκευθα, ep. aor. ἔκυθον, κύθε, cj. 3 pl. κεκύθωσι]. 1. trans. pri-, skrivam, hranim, zamolčim, tajim komu kaj τινά τι; pf. act. imam v sebi skrito; ὁπότ' ἄν σε δόμοι κεκύθωσι kadar boš prišel v …, οὐκέτι κεύθετε θυμῷ βρωτὸν οὐδὲ ποτῆτα ne morete več skrivati, da ste preveč jedli in pili; pass. skrit sem v čem, mrtev sem, pokopan sem. 2. intr. skrit, pokopan sem, počivam v grobu τινί, ἔν τινι.

κεφάλαιον, τό (κεφαλή) 1. glavno, najpoglavitnejše, bistvo, glavna oseba (τῶν κάτωθεν izmed umrlih, t. j. Periklejeva glava). 2. glavna reč, poglavitna stvar, glavni vzrok (vsebina), ἐν κεφαλαίῳ splošno, nakratko, vobče. 3. jedro, posnetek, obseg; NT glavnica, vsota.

κηδεύω (κῆδος) 1. trans. a) skrbim za πόλιν, strežem komu, negujem; žalujem po kom, pokopavam, κηδευθεὶς ἐν ξέναισι χερσί od tujih rok pokopan; b) omožim, oženim, οἱ κηδεύσαντες tast in tašča, sveker, svekrva. 2. intr. stopim s kom v svaštvo, τοῦτο λέχος (acc. ozira): oženim se s to ženo.

κἤν = καὶ ἐάν (ion.) in καὶ ἐν.

κινδῡνεύω (κίνδυνος) I. act. 1. a) grem, postavim se v nevarnost, drznem se, upam si, poskusim se πρὸς τοὺς πολεμίους; b) sem v nevarnosti (pos. v boju, pred sodnijo), ὑπέρ τινος zaradi koga, περί τινος (τινι) za kaj, τῇ ψυχῇ, περὶ τῆς ψυχῆς sem v smrtni nevarnosti, gre mi za življenje, zatožen sem na smrt, κινδυνεύω τι ἀποβαλέειν preti mi nevarnost, da kaj izgubim, ὁ κινδυνεύων zatoženec; c) prestanem nevarnost. 2. zdi se, mogoče je, verjetno je, bati se je, da (nav. z inf.), κινδυνεύομεν προδοθῆναι bati se je, da nas izdajo, mogoče (bržkone) nas izdajo; κινδυνεύεις ἀληθῆ λέγειν zdi se, da govoriš resnico, tvoja razlaga se mi zdi prava; tudi v trdilnih odgovorih: κινδυνεύει tako se zdi, da. II. pass. zabredem, pridem v nevarnost, preti mi nevarnost, κίνδυνος κινδυνεύεται ἐν τοῖς υἱέσι sinovi pridejo v nevarnost, ἐν ἑνὶ ἀνδρὶ πολλῶν ἀρεταὶ κινδυνεύονται vrline mnogih so zavisne od enega moža, o vrlinah odločuje en mož; τὰ κινδυνευθέντα, τὸ κεκινδυνευμένον nevarno podjetje, drzen čin.

κλῑ́νω [Et. iz κλίνjω, lat. clino, are, nem. lehnen (intr.) iz stvn. hlinen; lehnen (trans.) iz stvn. hleinan, Leiter (stvn. hleitara, "prislonjena"). – Obl. fut. κλινῶ, aor. ἔκλῑνα, pf. κέκλῐκα, pass. pf. κέκλῐμαι, aor. ἐκλίθην in ἐκλίνην, fut. κλιθήσομαι in κλινήσομαι, ep. pf. pass. 3 pl. κεκλίαται, aor. pass. (ἐ)κλίνθην]. I. 1. trans. a) nagnem, upognem, τάλαντα nagnem tehtnico (tako, da ena skledica pade), μάχην dajem bitki drugo smer, obrnem, πρόσωπον povešam obraz NT, πόδα obrnem, naravnam korak, grem ἔξω τινός, ὄσσε πάλιν obračam nazaj, κλῇθρα ἐκ πυθμένων izderem iz, odprem; pos. potisnem nazaj, zapodim v beg Τρῶας; ἅπαντα τἀνθρώπεια poderem, παρεμβολάς odbijam napade NT; b) naslonim, prislonim, položim ποτὶ ζυγὸν, πρός τι, σάκε' ὤμοισιν. 2. intr. a) nagibam se, ἡμέρα κλίνει dan se nagiba NT, ἐπὶ τὸ χεῖρον poslabšam se; b) uležem se (k mizi). II. pass. 1. naslanjam se, opiram se, τινί, πρός τινι, na kaj, πρὸς κόλπον stisnem se k. 2. a) nagnem se (na stran), pripognem se, uklonim se, κάρη ἑτέρωσε ἐκλίνθη glava se je povesila, παρὲξ ὁδοῦ ἐν νεκύεσσιν zavijem (krenem) s pota med mrtvece; b) nagnem se, rušim se, poderem se τεῖχος; c) uležem se, padem na tla φύλλα κεκλιμένα; pf. ležim, sem, bivam, stanujem, počivam λίμνῃ, ῥηγμῖνι θαλάσσης, δισσαῖσιν ἀπείροις. III. med. naslanjam se σταθμῷ, ležim na čem τινί, ἠέρι zavit sem v kaj.

κοιμάω, ion. -έω (κεῖμαι) [fut. med. κοιμήσομαι, aor. pass. ἐκοιμήθην, ep. aor. med. κοιμήσατο] 1. act. a) spravljam k počitku, devam v posteljo, uspavam ὄσσε, τινὰ ὕπνῳ, νεβροὺς ἐν ξυλόχῳ denem mladiče v brlog; evfem. ubijem, usmrtim Μυρτίλος ἐκοιμάθη; b) pren. umirim, ublažim, ukrotim, tešim, olajšam ἀνέμους, κύματα, ὀδύνας, ἕλκος. 2. pass. a) uležem se k počitku, grem počivat, spat, počivam, (za)spim, χάλκεον ὕπνον spim smrtno spanje; evfem. umrjem, οἱ κοιμηθέντες, κεκοιμημένοι umrli NT; b) umirim se, prestanem, neham, poležem se ἄνεμος; uležem se na stražo, stražim περὶ τὰ ἀρχεῖα.

κοινός 3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajemno.

κοινωνέω 1. imam (storim) kaj skupno s kom τινός τινι, udeležujem se, deležen sem česa τινός, delim kaj s kom, uživam kaj s kom τινός τινι. 2. imam opraviti s kom pri čem, sem združen s kom, pridružujem se komu ἔν τινι, εἴς τι NT; sem s kom enih misli.

κοινωνός 2 (κοινός) 1. adi. skupen, κοινωνῷ ξίφει s skupnim mečem t. j. združena. 2. subst. udeležnik, tovariš, pomočnik τινός, τινί, ἔν τινι NT.

κόσμος, ὁ [Et. iz κόνσμο-ς, kor. k'ens-, slovesno oznanjati: lat. censeo] 1. a) ureditev, vrsta, red, uredba, ustava države, dostojnost; κατὰ κόσμον, ἐν κόσμῳ v redu, dostojno, spodobno, pristojno, (σὺν) οὐδενὶ κόσμῳ, οὐδένα κόσμον brez vsakega reda, v neredu, οὐδένα κόσμον (ἐμπιπλάμενοι) nezmerno, οὐ κατὰ κόσμον (εἰπών) nesramno, nedostojno; b) bojni red, razvrstitev, κόσμῳ τίθημι postavljam v bojni red; c) način stavbe, zgradba Ἑλληνικός, ἵππου δουρατέου; ὄψεως lepa uprizoritev (scenerija). 2. a) (ženski) nakit, okras, lišp, lepotičje; ὑπασπίδιος lepa oprava pod ščitom; b) dika, slava, čast κόσμον φέρει σιγή. 3. svetovni red, svet, vesoljni svet, (zvezdnato) nebo, zemlja, človeški rod, pogani NT.