Franja

αὐτό-ετες adv. (ἔτος) ep. istega leta, v enem letu.

αὐτό-θι adv. ep. na licu mesta, na istem mestu, tam, tukaj (v našem mestu).

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

αὐτο-σταδίη, ἡ (ἵσταμαι) ep. boj iz bližine, spopad, bojni metež (boj, v katerem ostanejo borilci na istem mestu).

αὐτο-σχεδά, -δόν adv. (αὐτὸν ἔχων) zelo blizu, v boju iz bližine, mož proti možu.

αὐτο-τελής 2 (τελέω) 1. kdor sam sebi nalaga davke, neodvisen. 2. sam v sebi dovršen, popoln, kdor sam sebi zadostuje.

αὐτό-φωρος 2 (φωράω) pri tatvini ali kakem dejanju zasačen; ἐπ' αὐτοφώρῳ v/pri kakšnem dejanju (zasačen); komur je krivda dokazana; ἀμπλακήματα zločin, pri katerem se človek sam zasači ali ki ga kdo sam odkrije.

αὐτό-χθων, αὔτοχθον v deželi sami rojen, deželan, domačin; pl. prvi prebivalci, prvoselci.

ἀφανίζω 1. act. a) storim nevidno, spravljam izpred oči, zatemnim ἥλιον, odtegnem očem, zatrem, uničim, razrušim, umorim, παῖδας καὶ γυναῖκας odvedem v suženjstvo; b) zatajim, zamolčim, ἄχος premagam, pozabim; NT grdim, razjedam. 2. pass. ginem, poginjam, minevam, izginjam.

ἁφή, ἡ 1. (ἅπτω) ion. prižiganje, zažiganje, περὶ λύχνων ἁφάς ko se zmrači, v začetku noči (ko se prižigajo luči). 2. (ἅπτομαι) a) dotikanje, ubiranje strun; b) NT člen, sklep, členovje.

ἄ-φθονος 2 (comp. tudi -ονέστερος, sup. -ονέστατος) nezavisten, radodaren, izdaten, rodoviten, plodonosen, blagoslovljen, obilen; ἐν ἀφθονωτάτοις στρατοπεδεύεσθαι v najbogatejših pokrajinah; ἐν ἀφθόνοις βιοτεύω živim v obilju, obilujem. – adv. ἀφθόνως v obilju, obilno.

ἀφ-ικνέομαι, ion. ἀπ-ικνέομαι d. m. [fut. ἀφίξομαι, aor. ἀφικόμην, pf. ἀφῖγμαι; ion. pf. 3 pl. ἀπίκαται, plpf. ἀπίκατο] 1. dospem, pridem kam τί, τινά, πρός, εἰς, παρά τινα, εἰς λόγους τινί snidem se s kom, spustim se v pogovor; οἴκαδε povrnem se domov. 2. pridem v kakšno stanje; napade, zadene me kaj ἄλγος ἀφίκετό με, ἐς τοσοῦτο τύχης pridem do tolike sreče, διὰ μάχης τινί spustim se s kom v bitko; διὰ λόγων spustim se s kom v pogovor, εἰς ἔχθρας, δι' ἔχθρας sprem se s kom, nakopljem si sovraštvo, zasovražim se, εἰς διάπειράν τινος spoznam, seznanim se s kom, ἐς πᾶν κακοῦ zaidem, zabredem v največjo nevarnost, pridem v največje zlo, εἰς πᾶν, ἐπὶ πάντα vse poskusim; εἰς πᾶσαν βάσανον prestanem vse skušnje (= najhujše muke), εἰς ὀλίγον ἀφίκετο πᾶν τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, da ni bila, skoro bi bila vsa vojska poražena, εἰς τὸ ἴσον τινί enak sem komu, τινί v čem.

ἄφ-ιππος 2 1. nevešč jahanju, nespreten v jahanju. 2. o deželi: nepripraven, neprikladen za konjenico.

ἀφ-ίστημι, ion. ἀπ-ίστημι [fut. ἀποστήσω, aor. ἀπέστησα, pass. ἀπεστάθην; med. fut. ἀποστήσομαι, aor. ἀπέστην, pf. ἀφέστηκα, fut. 3 ἀφεστήξω, adi. verb. ἀποστατέον; ep. pf. opt. ἀφεσταίη, pt. ἀφεσταότες; ion. pf. ἀπέστηκα, pt. ἀπεστεῶτες, plpf. ἀπέστασαν] I. trans. 1. act. in pass. a) proč, v stran postavim, odstavim ἄρχοντα, odstranim, odmaknem, ločim, postavim daleč proč τὸ ἀσθενέστατον; b) pripravim koga, da odpade od koga (preide h komu), izneverim koga komu τινά τινος, ἀπό τινος, odtujim, πρὸς ἐμαυτόν spravim na svojo stran; c) odvračam, odbijam, preprečim τὰς τῶν πολεμίων ἐπιβουλάς. 2. med. odvračam od sebe, dam si kaj odtehtati ali poplačati, χρεῖος dolg povrnem. II. intr. 1. proč (v stran) stopim, odstopim NT, odhajam, oddaljim se ἀπό τινος NT, izognem se ἔκ τινος, κινδύνου, ločim se. 2. NT odpadem, izneverim se, uskočim, τινός εἰς, πρός τινα od koga h komu, ἀφίσταμαι εἰς χωρίον uskočim v trdnjavo, ἀφεστώς odpadnik, uskok, ubežnik. 3. zdržim se, odrečem se, odtegnem se, opuščam τινός, izgubim, φρενῶν zavest ali pogum.

ἀφ-οράω, ion. ἀπ-ορέω [impf. ion. ἀπώρεον, ἀπώρων] 1. proč, v stran gledam, nazaj se ozrem, nazaj obračam oči. 2. a) od daleč zagledam, opazim, zazrem; b) upiram svoj pogled v kaj.

ἀφ-ορμίζομαι med. poet. storim, da ladje odjadrajo, spustim ladje v morje, χθονός odjadram z brodovjem od suhe zemlje.

ἀφραδίη, ἡ (ἀ-φραδής) ep. neizkušenost, neznanje, nespamet, nepazljivost, τινός v čem.

ἀφροσύνη, ἡ (ἄ-φρων) 1. nepremišljenost, nespamet; pl. neumno početje. 2. nezavednost (v pijanosti).

ἀφύσσω, ἀφύω [Et. lat. imbuo. – Obl. fut. ἀφύξω, aor. ἤφυσ(σ)α, med. ἠφυσάμην in ἀφυσσάμην]. ep. poet. 1. act. zajemam (ἀπό, ἔκ) τινος, vlivam v kaj ἔν τινι; nabiram, kopičim πλοῦτον. 2. med. zajemam si, nabiram si, kopičim si, pridobivam si.

Ἀχελώιος (Ἀχελῷος), ὁ 1. reka v srednji Greciji. 2. potok v Smirni. 3. meton. za vodo Evr. Bacch. 625.