Franja

ἀπ-έχω [fut. ἀποσχήσω, ἀφέξω, aor. ἀπέσχον] ep. tudi ἀπίσχω 1. act. in pass. a) trans. odvračam, odklanjam, odbijam, oddaljujem, zadržujem od τινά τινος; ločim, branim, παράκλησιν, μισθόν imam, prejel sem, dobil sem NT, impers. ἀπέχει dosti je, zadošča NT; b) intr. oddaljen sem, daleč sem, ločen sem, ἀπό τινος od koga NT; razlikujem se; ἀποσχὼν τεσσαράκοντα σταδίους μὴ φθάσαι ἐλθών samo še 40 stadijev (je manjkalo), pa bi ga bil pretekel. 2. med. odvračam se (svoje roke) od česa, zdržujem se česa (ἀπό) τινος NT, izogibljem se, odneham od, ne dotaknem se, prizanašam φίλων.

ἀπ-ηόριος 2 (ἀείρω) poet. viseč, κλῶνες veje, ki se na široko razprostirajo.

ἀπιστέω (ἄ-πιστος) 1. ne verujem τινί τι; NT sem neveren, dvomim nad čem, ne zaupam τινί; pass. ne zaupajo (verujejo) mi, ne veruje se mi; ἀπιστεῖται ἡ γνῶσις τοῦ οἰκείου ni se moglo spoznati, jeli kdo prijatelj ali sovražnik. 2. nepokoren sem, ne slušam τινί; pt. ἀπιστούμενος neverjeten, nepričakovan.

ἀπιστία, ἡ, ion. -ίη (ἄπιστος) 1. pomanjkanje vere; NT nevera, slaba vera; nezaupnost, sum(nja), dvom; ὑπὸ ἀπιστίης radi nezaupnosti = ker ni veroval, ἀπιστίαν ἔχω περί τινος dvomim. 2. nezanesljivost, nezvestoba, nestanovitnost πρός τινα. 3. neverjetnost ἐς ἀπ. ἀπῖκται to se ne more več verjeti; ἐς ἀπιστίαν καταπίπτω sem, postanem neverjeten.

ἄ-πιστος 2 (πίστις) 1. a) komur se ne more verjeti, nezanesljiv, nezvest; b) neverjeten, τὸ ἐλπίδων ἄπιστον οἰκούρημα τῶν ξένων varstvo tujcev, ki so ostali proti pričakovanju zvesti. 2. a) neveren, nezaupen, nezaupljiv, ἄπιστος εἶ tega ti ne moremo verjeti, ἄπιστον ποιῶ τινα osumim koga, NT ὁ ἄπιστος nevernik, pogan; b) poet. nepokoren, neposlušen τινί. – adv. ἀπίστως ἔχω sem nezanesljiv.

ἀπ-ισχῡρίζομαι d. m. branim se, upiram se, odločno odbijem kaj.

ἄ-πλᾱτος 2 (πελάζω) poet. komur se ne morem ali ne smem približati; grozen, strašen αἶσα.

ἄ-πλευστος 2 (πλέω) kjer se še nihče ni vozil, τὸ ἄπλευστον morje, na katerem se še nihče ni vozil.

ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.

ἀπο-βάθρα, ἡ (βάθρον) lestva, deska, most, ki se rabi pri izkrcavanju.

ἀπο-βαίνω [aor. ἀπέβην in ἀπέβησα, aor. mixt. ἀπεβήσετο, tudi v tmezi] 1. odidem, odhajam, πρὸς Ὄλυμπον, μετ' ἀθανάτους; grem doli, stopam z ladje na suho, izkrcam se εἰς τὴν γῆν, νηός, ἐκ τῶν νεῶν. 2. dogodim se, pokažem se, postanem, pripetim se, izpolnim se; τὸ ἀποβαῖνον izid, uspeh, τὰ ἀποβησόμενα bodoči dogodki, ἐλπίδες se ne izpolnijo; impers.: zgodi se, pripeti se, ἀποβήσεταί μοι τοῦτο εἰς σωτηρίαν to mi bo v zveličanje NT. 3. trans. aor. 1 act. spravim iz ladje, postavim na suho, izkrcam.

ἀπο-βάλλω 1. odvržem, vržem proč, zametavam, odlagam orožje, slečem obleko; zavržem, iztiram; ὀμμάτων ὕπνον odpodim spanec iz oči; δάκρυ pustim teči, prelivam; ἐς πόντον odrinem, odpeljem se na morje. 2. gubim (blago), izgubim τὴν τυραννίδα; τὸ ἀξιόπιστον εἶναι zaupanje; pozabim.

ἀπό-βασις, εως, ἡ (ἀπο-βαίνω) izstop na suho, pristajanje, izkrcanje, τῆς γῆς v deželi; ἀπόβασιν ποιεῖσθαι izkrcam se; Tuk. 4, 8 pristajališče.

ἀποβατήριος 2 1. zaščitnik onih, ki se izkrcavajo. 2. ki podeljuje srečno izkrcavanje Ζεύς.

ἀπο-βλαστάνω poet. [aor. -έβλαστον] iznikam, izhajam iz česa, rodim se τινός.

ἀπο-βλέπω in med. 1. gledam, oziram se, mislim, pazim na kaj, ogledujem kaj, pogledam kaj πρός, εἴς τινα. 2. občudujem kaj. 3. pren. ὁ κόθορνος ἀποβλέπει ἀπ' ἀμφοτέρων (ποδῶν) se prilega, je prav.

ἀπόβλητος 2 (ἀπο-βάλλω) ep. NT prezirljiv, zaničljiv, vreden, da se zavrže, zavržen.

ἀπο-βουκολέω pustim, da govedo zaide ali se izgubi, izgubim, odvrnem (odpeljem) koga od koga τινά τινι.

ἀπο-βρίζω [aor. pt. ἀποβρίξας] ep. zadremljem, naspim se.

ἀπο-γιγνώσκω, -γινώσκω 1. ne priznavam, odbijam, zametavam γραφήν; oproščujem τινός. 2. opuščam, odpovedujem se, τοῦ μάχεσθαι opuščam (misel na) boj; izgubljam upanje, obupavam.