Franja

ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.

ἀπο-βάθρα, ἡ (βάθρον) lestva, deska, most, ki se rabi pri izkrcavanju.

ἀπο-βαίνω [aor. ἀπέβην in ἀπέβησα, aor. mixt. ἀπεβήσετο, tudi v tmezi] 1. odidem, odhajam, πρὸς Ὄλυμπον, μετ' ἀθανάτους; grem doli, stopam z ladje na suho, izkrcam se εἰς τὴν γῆν, νηός, ἐκ τῶν νεῶν. 2. dogodim se, pokažem se, postanem, pripetim se, izpolnim se; τὸ ἀποβαῖνον izid, uspeh, τὰ ἀποβησόμενα bodoči dogodki, ἐλπίδες se ne izpolnijo; impers.: zgodi se, pripeti se, ἀποβήσεταί μοι τοῦτο εἰς σωτηρίαν to mi bo v zveličanje NT. 3. trans. aor. 1 act. spravim iz ladje, postavim na suho, izkrcam.

ἀπο-βάλλω 1. odvržem, vržem proč, zametavam, odlagam orožje, slečem obleko; zavržem, iztiram; ὀμμάτων ὕπνον odpodim spanec iz oči; δάκρυ pustim teči, prelivam; ἐς πόντον odrinem, odpeljem se na morje. 2. gubim (blago), izgubim τὴν τυραννίδα; τὸ ἀξιόπιστον εἶναι zaupanje; pozabim.

ἀπό-βασις, εως, ἡ (ἀπο-βαίνω) izstop na suho, pristajanje, izkrcanje, τῆς γῆς v deželi; ἀπόβασιν ποιεῖσθαι izkrcam se; Tuk. 4, 8 pristajališče.

ἀποβατήριος 2 1. zaščitnik onih, ki se izkrcavajo. 2. ki podeljuje srečno izkrcavanje Ζεύς.

ἀπο-βλαστάνω poet. [aor. -έβλαστον] iznikam, izhajam iz česa, rodim se τινός.

ἀπο-βλέπω in med. 1. gledam, oziram se, mislim, pazim na kaj, ogledujem kaj, pogledam kaj πρός, εἴς τινα. 2. občudujem kaj. 3. pren. ὁ κόθορνος ἀποβλέπει ἀπ' ἀμφοτέρων (ποδῶν) se prilega, je prav.

ἀπόβλητος 2 (ἀπο-βάλλω) ep. NT prezirljiv, zaničljiv, vreden, da se zavrže, zavržen.

ἀπο-βουκολέω pustim, da govedo zaide ali se izgubi, izgubim, odvrnem (odpeljem) koga od koga τινά τινι.

ἀπο-βρίζω [aor. pt. ἀποβρίξας] ep. zadremljem, naspim se.

ἀπο-γιγνώσκω, -γινώσκω 1. ne priznavam, odbijam, zametavam γραφήν; oproščujem τινός. 2. opuščam, odpovedujem se, τοῦ μάχεσθαι opuščam (misel na) boj; izgubljam upanje, obupavam.

ἀπο-γράφω 1. act. a) napišem, zapisavam (v javni imenik), popisujem NT; b) dam na zapisnik, zatožim. 2. med. a) dam se vpisati (v vojsko), pismeno se oglasim; b) dam zapisati; c) zapisavam si kaj τί; d) pismeno ovadim, vložim tožbo, tožim ἀπογραφήν.

ἀπο-γυμνόω slačim, razgaljam, razorožujem; med. slačim se.

ἀπο-δειλιάω sem malosrčen, plašljiv, bojazljiv, upade mi pogum, obupam, bojim se τινά.

ἀπο-δέχομαι, ion. -δέκομαι d. m. 1. sprejemam NT; jemljem παρά τινος, zopet prejemam. 2. pojmujem, razumevam, odobravam, priznavam, hvalim, verujem, οὐκ ἀποδέχομαι ἐμαυτοῦ, ὡς sam sebi ne verujem, da. 3. držim se koga, držim s kom τινά.

ἀποδημέω (ἀπό-δημος) sem (bivam) v tujini, odpotujem, izselim se.

ἀπο-διδρᾱ́σκω, ion. -διδρήσκω [fut. ἀποδρᾱ́σομαι, aor. ἀπέδρᾱν, 3. pl. poet. ἀπέδρᾰν, ion. ἀπέδρην, inf. ἀποδρῆναι, pf. ἀποδέδρᾱκα] 1. pobegnem, utečem, proč bežim, εἰς τὸ μὴ ποιεῖν odtegnem se delu, neham delati. 2. izgubim se, izginem (skrivaj) τινά.

ἀπο-δίδωμι [NT pt. praes. n. ἀποδιδοῦν] 1. act. a) oddajam, nazaj dajam (kar sem dolžan), po-, doplačujem, vračam; b) izročam ἀρχήν, ἐπιστολήν; c) zahvalim se χάριν, plačam, pokorim se za λώβην, izpolnim ὑπόσχεσιν, εὐχάς; d) ἱστορίαν pripovedujem obljubljeno povest do konca; e) κόσμον urejam; f) sporočam, izjavljam; g) prodajam Tuk. 6, 62. 2. med. a) dajam od sebe, prodajam (z gen. pretii.); b) povračam κακὸν ἀντὶ κακοῦ NT.

ἀποδικέω branim (zagovarjam) se pred sodiščem.