Franja

βλοσυρός 3 ep. grozen, strašen, strahovit, resen.

βλοσυρ-ῶπις, ιδος (ὤψ) ep. grdogled, grozen, strašen.

βλωθρός 3 ep. visok, tenek, vitek.

βλώσκω [Et. iz μλώσκω gl. μολεῖν. – Obl. fut. μολοῦμαι, aor. ἔμολον, pf. μέμβλωκα] grem, pridem, ἦμαρ μέμβλωκε dan je potekel.

βοάγριον, τό (ἀγρέω) ep. ščit iz usnja (volovske kože), usnjat.

Βο-άγριος, ὁ reka v Lokridi.

βοάω [fut. βοήσομαι, aor. ἐβόησα itd.; ep. pr. βοάᾳ, βοόωσι, pt. βοόων; ep. ion. fut. βώσομαι, aor. ἔβωσα, ἐβωσάμην, ἐβώσθην, pf. pt. βεβωμένος] 1. intr. glasno kličem, kričim, odmevam, donim; bučim, κῦμα ποτὶ χέρσον pljuskam ob; μέγα, μακρά glasno, na daleč; μέλος oglasim se z, zapojem. 2. trans. a) glasno pokličem, opevam, slavim τινά, πρός τινα vpijem h komu NT; pass. pf. sem znan, sem slaven; b) oznanjam, zapovedujem βοηθεῖν, μὴ θεῖν.

Βοβλίτῑνον, τό (στόμα) drugi izliv reke Nila.

βοεικός 3 βόε(ι)ος 3 (βοῦς) ep. ion. poet. goveji, volovski; ζεύγη volovska vprega; ἱμάντες iz volovske kože; κρέα govedina; βοείη, ἡ (sc. δορά) volovska koža, ščit iz volovske kože.

βοεύς, έως, ὁ (βοῦς) ep. jermen iz volovske kože.

βοή, ἡ [Et. iz g^wowā, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; βοὴν ἀγαθός veleglasen, hraber v boju; ὅσον ἀπὸ βοῆς ἕνεκεν samo (z ozirom na bojni klic) navidez; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), βοὴν ἔχειν = βοᾶν.

βοη-γενής 2 poet. iz govedi nastal.

βοηδρομέω (βοη-δρόμος) poet. hitim na pomoč.

Βοηδρόμια, τά atiški praznik Apolonu na čast; obhajal se je meseca, ki se imenuje Βοηδρομιών, ῶνος tretji atiški mesec = september-oktober.

βοήθεια, ἡ 1. pomoč, podpora, obramba. 2. pomožna sredstva, pomožne čete. 3. ogledni obhod; zasledovanje Tuk. 3. 24.

βοηθέω [fut. βοηθήσω, ion. βωθέω, ἐβώθησα; adi. verb. βοηθητέον] 1. hitim, pritečem, pridem na pomoč, pomagam τινί, τινὶ πρός (ἐπί) τι; ἐπί τινα vzdignem se, odrinem proti komu; τινὶ τὰ δίκαια pomagam komu do njegovih pravic. 2. Plut. prinašam komu zdravniško pomoč.

βοήθημα, ατος, τό = βοήθεια.

βοη-θόος 2 (βοή, θέω) ep. ki hiti v bojni hrup (v boj), ki hiti na pomoč, bojevit; ἅρμα bojni voz.

βοηθός 2 [Et. βοή, θοός, θέω na klic priteči] ki pomaga; subst. ὁ, ἡ pomočnik, -ica.

βοηλασία, ἡ, ep. ion. -ίη (βο-ηλάτης) odganjanje (plenjenje, ropanje goveje) živine.