Franja

παρα-χρῆμα adv. (= παρὰ τὸ χρῆμα) v trenotku, v hipu, takoj, precej, ἀπὸ (ἐκ)τοῦ παραχρῆμα brez priprave, na mestu, z mesta, αἱ παραχρῆμα ἡδοναί hipni (trenotni) užitki, τὸ παραχρῆμα sedanjost, trenotek, ἐν τῷ παραχρῆμα za hip (trenotek).

παρ-έκ, παρ-έξ ali πάρεξ (pred vok. in konz.) ep. ion. 1. adv. a) mimo česa vun, na strani poleg vun, na (v) stran, στῆ δὲ παρέξ stopil mu je ob stran; b) mimo tega, še tudi, ἄλλα παρὲξ μεμνώμεθα še kaj drugega, παρὲξ ἤ razen, izvzemši; c) pren. mimo resnice, proti resnici, nespametno, neumno εἰπεῖν, ἀγορεύειν. 2. praep. a) z acc. α.) mimo česa, preko česa, črez kaj (vun); β.) onkraj, na oni strani παρὲκ Ἀχιλῆα za A. hrbtom, brez njegove vednosti; παρὲκ νόον nespametno; b) z gen. zunaj, spredaj, razen.

παρ-έλκω, παρ-ελκύω [gl. ἕλκω, ep. ion. brez augm.] 1. act. a) trans. α.) vlečem zraven (ob, na strani), vlečem(spravim) v (na) stran, vlečem za seboj; β.) zavlačujem (boj); b) intr. α.) obotavljam se, odlašam; β.) o reki: tečem mimo. 2. med. (skrivaj) vlečem k sebi, zvijačno si kaj pridobivam, spravljam v svojo last δῶρα.

πᾶς, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsekako (na vsak način) je potrebno, skrajna sila je; c) pri števnikih: ἐννέα πάντες vseh devet (nobenega ni manjkalo), εἴκοσι πάντα celih dvajset, ne manj nego dvajset. 2. s spolnikom: a) predikativno izraža nasprotje ali pa kaže na določeno (ali že znano) osebo ali stvar: συλλέξασα πᾶσαν τὴν ἑωυτῆς δύναμιν vse svoje čete, εἰρήκαμεν δ' ὑμῖν πᾶσαν τὴν ἀλήθειαν popolno resnico, πᾶν τοὐναντίον čisto (ravno) nasprotno, πάντες οἱ ἄνθρωποι vsi ljudje (ki smo jih že omenili), πᾶς ὁ πόλεμος cela vojska (o kateri se ravno govori), πᾶσα ἡ πόλις celo mesto; b) atributivno izraža πᾶς celoto nasproti posameznim delom: τὸ πᾶν πλῆθος celotna (skupna) množica, ὁ πᾶς ἀριθμός skupno število, celota, οἱ πάντες ἄνθρωποι celo človeštvo, τὸ πᾶν κρᾶτος cela (najvišja) oblast, ἡ πᾶσα βλάβη najslabši (najbolj pokvarjen) izmed vseh, ἡ πᾶσα πόλις celo mesto z vsemi deli, αἱ πᾶσαι πόλεις vsa mesta skupaj; c) pri določilih mere in števila dobiva πᾶς (tudi brez spolnika, gl. 1 c) pomen: povsem, v celem, skupno, sploh: οἱ πάντες vsi skupaj (vkup), τὰ πάντα εἴκοσι ἔτη v celem (celih) dvajset let, ἑπτὰ ἡμέρας πάσας vseh (celih) sedem dni, τριάκοντα τὰς πάσας ἡμέρας v celem trideset dni. 3. = παντοῖος različen, vsakovrsten, mnogovrsten, πάντα καλὰ πολλά vsakovrstne (različne) lepe stvari, δαίδαλα πάντα, οἰωνοῖσι πᾶσι vsakovrstnim pticam brez razlike, πάντα γίγνομαι postajam vse, izpreminjam se v različne stvari, vzprejemam vse mogoče oblike. 4. posebni izrazi: a) τὸ πᾶν vse (skupaj), vsemir, celota, skupnost, vesoljstvo, glavna stvar τοῦ παντὸς ἁμαρτάνω, ἡ ἀρχὴ τοῦ παντός poveljstvo cele vojske, vrhovno poveljstvo; pogosto = πάντως, τῷ παντὶ πλέονες, τὸ πᾶν ὀλέσθαι; b) πᾶν vse (mogoče), πᾶν μᾶλλον ἢ στρατιήν vse prej nego, περὶ παντὸς ποιοῦμαι nad vse cenim (čislam), πᾶν ποιῶ (= πάντα ποιῶ) ὅπως, ὥστε vse poskusim, napnem vse žile; παντός (γε) μᾶλλον bolj nego vse, nadvse, vsekakor, na vsak način, παντὸς μᾶλλον οὐ nikakor ne; εἰς πᾶν ἀφικνέομαι pridem v največjo nevarnost; pogosto z gen.: ἐς πᾶν κακοῦ ἀφικνέομαι padem (zabredem) v največjo nesrečo, ἐν παντὶ ἀθυμίας είμί sem v popolni obupanosti ali v največjem strahu, ἐν παντί εἰμί (γίγνομαι) sem v največji nevarnosti (skrbi); τῷ παντί v vsakem oziru, sploh; διὰ παντός vobče, sploh, vedno; c) (τὰ) πάντα α.) vesoljni svet, vesoljstvo, vse, αἱ Συρήκουσαι ἦσάν οἱ πάντα Sirakuze so mu bile vse; β.) v vsakem oziru πάντα νοήμονες, τὰ πάντα δόκιμος; γ.) = πάντως popolnoma, docela, povsod; πάντ' ἄιδρις (ἄναλκις), τὰ πάντα νικῶ povsod, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, κατὰ πάντα popolnoma, v vsakem oziru; d) πᾶσι po mnenju (sodbi) vseh, οἱ ἐπὶ πᾶσι zadnja straža, zadnje čete.

πέρα [Et. kor. per, gl. πείρω, nem. fern (got. fairra)] 1. adv. a) preko, črez, dalje, delj, nadalje, οὐκέτι πέρα ne dalje, ne več; b) preko, več (bolj) kakor, nad, črez to, še več, razen tega; πέρα λέγω, φράζω še dalje govorim. 2. praep. z gen. črez, preveč, več (dalje) kakor, zoper, ἀνίστημί τινα πέρα τινός povzdigujem koga nad koga, πέρα μεσούσης ἡμέρας popoldne, πέρα τοῦ δέοντος več (dalje) nego je prav (potrebno); πέρα τοῦ εἰκότος proti pričakovanju, πέρα δίκης črez pravo mero, proti pravici, brez pravice. 3. comp. περαιτέρω še dalje, še v večji meri, še več, črezmerno; τοῦ δέοντος delj nego je potreba.

περιουσία, ἡ (περί-ειμι¹) 1. prebitek, preostanek. 2. obilica, obilnost, premoženje, bogastvo, ἐκ περιουσίας brez potrebe, prevzetno. 3. premoč, pretežnost.

περι-ψῑλόω ion. popolnoma ogolim; pass. razgalim se, sem brez česa, τῶν νεκρῶν τὰς σάρκας περιψιλωθέντων ko je odpadlo od kosti vse meso.

πῑ́πτω [Et. fut. πεσέομαι iz πετέομαι, sor. πέτομαι, ποταμός. – Obl. fut. πεσοῦμαι, aor. ἔπεσον, pf. πέπτωκα, ep. fut. πεσέομαι, inf. πεσέεσθαι, aor. πέσον, cj. 3 sg. πέσῃσι, inf. πεσέειν, pf. pt. πεπτεώς, poet. πεπτώς; NT aor. ἔπεσα, pf. 2 sg. πέπτωκες, 3 pl. πέπτωκαν]. 1. a) padem (na tla), zvrnem se, zgrudim se ἐπὶ χθονί, ἐπὶ γᾷ, χαμαί, (πρὸς) πέδῳ, χαμάδις, ἔρᾱζε, πεδίῳ, ὑπὸ ἄξοσι pod kolesa, ἐν κονίῃσιν v prah, μετὰ ποσσὶ γυναικός rodim se, ἐκ, ἀπό τινος padem s česa, εἴς τι treščim (o blisku); metafor. οὐ χαμαὶ πεσεῖται ne bo ostalo brez uspeha; b) vržem se, skočim, planem ἐκ νηός (z ladje v morje); planem (navalim) na kaj, napadem ἐνὶ νήεσσι, ἐν βουσί, πρὸς μῆλα, περὶ ξίφει nasadim se na meč; c) padem v boju, ὑπό τινος od koga, νέκυες πίπτοντες, οἱ πεπτωκότες (v boju) padli vojaki, ὑπ' Ἀτρείδῃ vsled udarcev Atridovih. 2. a) zrušim se, poderem se σκληρὰ φρονήματα, poginem γένος, uničijo me, podležem, trpim škodo, ἡ πόλις οὐκ ἂν ἔπεσε τοιοῦτον πτῶμα mesto bi ne bilo doživelo takšnega poraza, μεγάλα πρήγματα πίπτει ὑπὸ ἡσσόνων velika podjetja propadajo vsled manjših, αὐτὸς ὑπ' ἐμωυτοῦ sam sem vzrok svojega padca, πολλὰ στρατόπεδα ἔδη ἔπεσε ὑπ' ἐλασσόνων je bilo premaganih od manjših; b) padem, grešim NT, motim se (Pl. Fajd. 100 e), ἀπὸ δόξης motim se v upanju. 3. a) zaidem, zabredem (v kaj) ἐς κακόν, ἐς ἀνάγκας, δυσπραξίαις, αἰσχύνῃ; ἐς δάκρυα uderejo se mi solze, εἰς ὕπνον zaspim, εἰς ἔρον τοῦ μαθεῖν obide me želja izvedeti; ποῖ γνώμης πέσω kaj naj pomislim; b) ἔκ τινος padem iz česa, ἐκ θυμοῦ izgubim naklonjenost (ljubezen) koga, τοὔμπαλιν φρενῶν zopet izgubim razum. 4. a) poležem se ἄνεμος πέσε, ὁ κλῆρος ἔπεσε ἐπί τινα kocka je padla za koga; b) pripeti se mi kaj, zadene me kaj, τὰ πεπτωκότα usoda, nesreča Evr. Hip. 718; c) izidem (iztečem) se, obnese se mi kaj, posreči se mi kaj καθαρμός, τῇ πεσέεται ἡ μάχη kako se bo končala bitka.

πλάνης, ητος, ὁ πλανήτης, ου, ὁ blodeč, potikajoč se (po svetu), nestalen, brez stalnih bivališč; ἀστήρ zvezda premičnica, planet; subst. ὁ klatež, potepuh.

πνευστιάω (πνέω) težko diham, sopiham, sem brez sape.

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

πρᾶγμα, ατος, τό, ion. πρῆγμα, poet. πρᾶγος, ους, τό, in πρᾶξις, εως, ἡ, ion. πρῆξις (πράσσω) A bolj abstraktno (pos. πράξις) dejanje, delanje, (iz)delovanje, ukvarjanje, opravljanje; ravnanje, postopanje, obravnavanje; izterjevanje. B bolj konkretno I. 1. delo, čin, opravilo, opravek, κατὰ πρῆξιν zaradi opravka, po opravkih; posel, (vojno) podjetje, naloga, namera, uloga, dogovor; (znanstveno) delo, razprava; dogodek, slučaj, τί τὸ πρᾶγμά ἐστιν; kaj se je zgodilo? πρῆγμά ἐστι (ἐμοί) imam opraviti. 2. izpeljava, izvršitev, uspeh, korist, οὔ τις πρῆξις ἐγίγνετο αὐτῷ nič mu ni pomagalo, πρῆγμά ἐστί τινι pomaga (koristi) komu, koristno je, treba je, primerno je. II. stvar 1. reč, predmet, resnična reč, resničen dogodek; πρᾶγμά τι nekaj važnega (velikega, posebnega, znamenitega), οὕτω ἔσχον πρὸς τὸ πρᾶγμα tako važnost so pripisovali temu, za tako važno so smatrali to, οὐδὲν πρᾶγμά ἐστιν je nepomembno, brez pomena, nič ni na tem, ἐμοὶ οὐδὲν πρᾶγμα ne brigam se za to, to mi ne dela nobenih skrbi; τὰ πράγματα τῶν Ἑλλήνων Grki, Heleni, helenska moč (sila, zadeva). 2. stanje, pl. razmere, položaj, okoliščine τοιαῦτα tak, παρόντα sedanji, trenotni (= τὰ ἐνεστῶτα), τὸ σὸν τί ἐστι τὸ πρᾶγμα kako je s teboj? 3. a) težavnost, težava, nesreča, neprilika, πράγματα ἔχω imam opravke (težave, neprilike), mučim se, πράγματα παρέχω delam komu težave, prizadevam sitnosti, dam opraviti, nadlegujem, pustošim, πράγματα ποιέομαι posle napravljam, delam sitnosti, οὐ ποιέομαι ne zmenim se za kaj; b) spletke, skrivno početje (gibanje), zvijača NT. 4. državne zadeve (posli) κοιναὶ πράξεις (κοινὰ πράγματα), država, vlada, politično delovanje, splošni ali občni blagor, vrhovna vlada, nadvlada (hegemonija), politični vpliv; οἱ ἐν τοῖς πράγμασι ὄντες ki so pri vladi, oblastniki; τὰ πράγματα ἔχω imam moč v rokah; νεώτερα πράγματα prevrat, novotarije. 5. premoženje, sredstva.

πρό-θῡμος 2 1. naklonjen, dobrohoten, vdan, voljen, pripravljen, rade volje, željan. 2. vnet, marljiv, rad, prizadeven, uslužen, postrežljiv, požrtvovalen, srčen, bojaželjen, τὸ πρόθυμον dobra volja, vnema. – adv. προθύμως voljno, marljivo, vneto, rad, brez strahu.

προ-ίημι [gl. ἵημι; at. impf. προίειν, ep. aor. ind. προέηκα, inf. προέμεν, med. opt. πρόοιντο] I. act. in pass. 1. naprej pošiljam, od-, dopošiljam τινά, τί, εἰς, πρός, ἐπί τι; namen se izraža tudi z inf. ali part. fut.: προΐει ἰέναι, μυθήσασθαι, ἀγγελίην ἐρέοντα; pos. mečem, streljam βέλος, ἔγχος, ὀϊστόν; ὕδωρ izlivam. 2. izpustim, pustim, da pade πόδα, πηδάλιον ἐκ χειρῶν pustim iz rok, Μαίονα pustim, da odide, oprostim, τήνδε θεῷ πρόες (bogu na ljubo); ἔπος izgovorim, οἶνος προέηκε ἔπος vino je izvabilo besedo. 3. a) dajem τινί τι, izročam χρήματά τινι, ἐμαυτὸν ἐπὶ τὸ ἡδύ vdajam se, prepuščam se nasladi; b) dovoljujem ἀπάγεσθαι; c) podeljujem κῦδος. II. med. 1. izgovarjam (govorim) prazne besede λόγους. 2. izročam se, vdam se, zaupam se, darujem se, spuščam se v kaj ἐμαυτὸν ἔς τι. 3. a) prinašam, darujem, izkazujem εὐεργεσίαν (brez upanja na povračilo); b) izročam, puščam na cedilu, izdajam, prepuščam; c) dopuščam, dovoljujem, s pt. ali inf.: dopustim, da se kaj zgodi. 4. odpošiljam od sebe, opuščam, zametavam, zanemarjam, ne brigam se za kaj τὸ παρόν.

προσ-ήκω 1. a) (zraven) sem prišel, došel, dospel; b) raztezam se, mejim, segam do česa τινί, ἐπί, πρός τι. 2. pren. a) moja dolžnost je, mene se tiče, mene zadeva πρός τινα, pripada mi kaj, ὁ προσήκων kdor ima pravico do česa, ὁ μάλιστα προσήκων φιλίᾳ ki ima največjo pravico do prijateljstva, τοῦτο αὐτονομίᾳ προσήκει to se dá združiti z neodvisnostjo; b) impers. α.) προσήκει μοί τινος imam zvezo s čim, deležen sem česa, imam s čim kaj opraviti, imam pravico do česa, tiče se me kaj, τοῦτω τῆς Βοιωτίας οὐδὲν προσήκει nima nič opraviti z B.; β.) z inf., dat. c. inf., acc. c. inf. spodobi se, primerno je, pristoja, sme se ἀγαθοῖς ὑμῖν προσήκει εἶναι; γ.) pt. προσήκων: (ὡς) προσήκον ker se je spodobilo, ὡς οὐ προσήκον brez vzroka.

πρόφασις¹, εως, ἡ (προ-φαίνω) 1. namišljen vzrok, izgovor, ovinek, pretveza, opraviče(va)nje; videz, ἐπὶ, ἀπὸ προφάσεως, πρόφασιν, προφάσει, ἐν προφάσει, διὰ, κατὰ πρόφασιν pod pretvezo, na videz, baje, po (njegovih) besedah, češ. 2. resničen razlog, vzrok, povod, prilika, namen, τινός za kaj; z inf., ὥστε, ὡς; προφάσεις ἔχω imam vzrok, ἀπ' οὐδεμιᾶς προφάσεως brez vsakega vzroka.

πρό-χειρος 2 (χείρ) 1. pri rokah, pred očmi, pripravljen, gotov, zraven; odločen (z inf.). 2. kar se lahko pridobi, po ceni, dober kup, malovreden, navaden. 3. lahkomiseln, razmišljen. – adv. προχείρως, ἐκ προχείρου nalahko, lahkomiselno, takoj, brez obotavljanja.

ῥᾴδιος 3 in 2, ep. ion. ῥηίδιος [comp. ῥᾴων, ῥᾷον, sup. ῥᾷστος; ep. ion. ῥηίτερος, ῥήιστος, ῥηίτατος] 1. lahek, brez truda, srečen, lahko umljiv ἔπος. 2. a) ugodljiv, prijenljiv, naklonjen, vdan; b) lahkomiseln ἦθος. 3. adv. ῥᾳδίως, ῥᾴδιον, ep. ion. ῥηιδίως, ep. ῥέα, ῥεῖα [comp. ῥᾷον, sup. ῥᾷστα, ep. ῥηίτατα] lahko, brez truda, lahkomiselno, rad.

ῥέα, ῥεῖα, ῥεῖ' adv. k ῥᾴδιος ep. lahko, brez truda, brezskrbno, po želji.

ῥῡτήρ¹, ῆρος, ὁ (ἐρύω) ep. poet. kdor vleče: 1. βιοῦ napenjalec (loka), strelec. 2. jermen, vrv, bič, uzda; pl. ojnice, vajeti, vojke, ἀπὸ ῥυτῆρος brez uzde (pustivši uzdo).