-
ἀσκός, ὁ 1. meh (v katerem se je shranjevalo vino) NT. 2. (odrta) koža.
-
ἄσμενος 3 [Et. iz ϝάδ-σ-μενος, kor. swad, gl. ἡδύς] voljan, vesel, rad; ἐμοὶ δέ κε ἀσμένῳ εἴη ljubo bi mi bilo; σφὶ ἀσμένοισι na (v) njih veselje.
-
ἀσπάζομαι d. m. [Et. najbrže iz ἀ(n̥) + seqv- (gl. ἄνθρωπος) "nagovoriti koga"] 1. prijazno sprejemam, pozdravljam, objemam, poljubujem, poslavljam se τινά, χερσί podajam roko v pozdrav. 2. božam, dobrikam se, laskam se, ljubim, spoštujem, želim komu vse dobro.
-
Ἄσπενδος, ἡ mesto v Pamfiliji; preb. Ἀσπένδιος, ὁ.
-
ἀσπίς, ίδος, ἡ 1. ščit (in sicer i majhni okrogli i podolgovati, ki je pokrival celega človeka; nosil se je v levi roki, zato:) ἐπ' ἀσπίδα, παρ' ἀσπίδα na levo (kreni). 2. vojak s ščitom, težkooboroženec, hoplit. 3. NT kača ščitarka, gad.
-
ἄ-στακτος 2 (στάζω) ne po kaplji, ampak v potokih, obilno, neprenehoma tekoč. – adv. ἀστακτί.
-
Ἀστέριον, τό mesto v Tesaliji.
-
ἄ-στυ, εος, εως, τό [Et. kor. wes, bivati; nem. ge-wes-en, war, das Wesen] glavno mesto, pos. Atene; ἄστυδε v mesto.
-
Ἀστυρηνή, ἡ Ἄρτεμις Artemida iz Astira v Miziji.
-
ἀ-σύν(ξύν)τακτος 2 (συν-τάττω) neurejen, brez bojnega reda, neuvrščen v vojsko; ἀναρχία needinost v vrhovnem poveljništvu.
-
ἀσφαλίζομαι med. [aor. pass. ἀσφαλισθῆναι s pas. pom.] dobro zavarujem; πόδας εἰς τὸ ξύλον denem v klado NT.
-
ἀσφοδελός 2 ep. ki rodi ali donaša asfodel (zlati koren); ἀσφοδελὸς λειμών asfodelska livada v podzemlju, kjer so prebivale sence umrlih junakov.
-
Ἀσωπός, ὁ 1. reka v Bojotiji in bog te reke. 2. reka v Ftiotidi; preb. Ἀσώπιος, ὁ.
-
ἄ-τακτος 2 (τάττω) nepostavljen (v bojni red), neurejen, nediscipliniran, razuzdan, nereden.
-
Ἀταλάντη, ἡ 1. Artemidina družica, Mejlanijeva žena. 2. otok v Evripu pri Bojotiji. 3. mesto v Makedoniji.
-
ἀτάρ [Et. iz ἀτ-αρ, lat. at, pa] stoji vedno v začetku stavka 1. napoveduje nasprotje: nasprotno pa ἀτὰρ αὖτε, pa, ipak, toda, vendar; tako posebno pri nenadnih vprašanjih in kadar se govor prekine: ἀτὰρ τί ἐγὼ περὶ κλοπῆς συμβάλλομαι toda čemu, ἀτὰρ ἥδ' ἂν τάδ' λέγοι toda to ti lahko pove. 2. nadaljuje govor: in nato Od. 21, 229, ἀτὰρ καί = quin etiam, in (da) celó, ἀτάρ τοι toda gotovo, da, (za)res; in vendar (Il. 5, 483; 9, 56). 3. utemeljuje prejšnji stavek Ἕκτορ, ἀτὰρ σύ μοί ἐσσι saj si vendar.
-
Ἀτάρβηχις, εως, ἡ mesto v egiptski Delti.
-
Ἀταρνεύς, έως, ion. έος, ὁ mesto in dežela v Miziji; preb. Ἀταρνεΐτης, ου, ὁ.
-
ἀ-τέλεστος 2 (τελέω) 1. ep. nedokončan, neizpolnjen, brezuspešen. – adv. ἀτέλεστον brez konca in kraja, brezkončno. 2. neposvečen v kaj, nevešč čemu τινός.
-
ἀτενίζω upiram oči v kaj, gledam (ostro) za kom ali na koga.