-
ἀφ-ηγέομαι ion. ἀπ- 1. hodim naprej, grem pred kom, vodim, načelujem τινός; odhajam. 2. razlagam, pripovedujem; ion. τὸ ἀπηγημένον (kar je bilo) navedeno.
-
ἀφήγημα, ατος, τό, ἀπήγημα ion. ἀφήγησις, εως, ἡ, ἀπήγησις ion. pripovedovanje, (pri)povest.
-
ἀφ-ῆλιξ, ικος, ὁ, ion. ἀπ-ῆλιξ star; comp. ion. ἀπηλικέστερος.
-
ἄφ-ημαι ep. sedim sam, osamljen.
-
ἀφ-ημερεύω sem en dan (po dnevi) odsoten.
-
ἀφήτωρ, ορος, ὁ (ἀφ-ίημι) ep. (loko)strelec.
-
ἀφ-θαρσία, ἡ neminljivost, večnost; nepokvarjenost, čistost NT.
-
ἄ-φθαρτος 2 (φθείρω) nepokvarjen, neminljiv, neumrljiv, večen NT.
-
ἄ-φθεγκτος 2 (φθέγγομαι) poet. brezglasen, tih, nem.
-
ἄ-φθῐτος 2 (φθίνω) ep. poet. neminljiv, (vedno)trajen, brezsmrten, večen.
-
ἄ-φθογγος 2 ion. poet. brezglasen, nem.
-
ἀφθονία, ἡ 1. nezavidnost, pripravljenost, zadovoljnost. 2. obilica, izobilje, εἰς ἀφθονίαν obilno.
-
ἄ-φθονος 2 (comp. tudi -ονέστερος, sup. -ονέστατος) nezavisten, radodaren, izdaten, rodoviten, plodonosen, blagoslovljen, obilen; ἐν ἀφθονωτάτοις στρατοπεδεύεσθαι v najbogatejših pokrajinah; ἐν ἀφθόνοις βιοτεύω živim v obilju, obilujem. – adv. ἀφθόνως v obilju, obilno.
-
ἀφθορία, ἡ (ἄ-φθορος, φθείρω) čistost.
-
Ἄφιδνα, ἡ Ἄφιδναι αἱ atiška občina; preb. Ἀφιδναῖος, ὁ.
-
ἀφ-ίδρωσις, εως, ἡ potenje.
-
ἀφ-ιερόω čistim, posvečujem, maščujem.
-
ἀφ-ίημι, ion. ἀπ-ίημι [impf. ἠφίειν in ἀφίειν, fut. ἀφήσω, aor. ἀφῆκα, ep. ἀφέηκα in ἀφέτην, cj. ἀφῶ, 3. sg. ep. ἀφέῃ in ἀφήῃ, pf. ἀφεῖκα, aor. pass. ἀφείθην; med. fut. ἀφήσομαι, aor. ἀφείμην, impf. ἀφοῦ, ἄφεσθε; ion. π mesto φ (ἀπίει, ἀπήσω, ἀπῆκα, ἄπες, ἀπείθην, ἀπείμην); NT tudi ἀφίω, impf. ἤφιον, 3 pl. pf. pass. ἀφέωνται] I. act. 1. trans. a) proč pošljem, odpošljem, odpustim, vržem, mečem, izstrelim κεραυνόν, βέλη, παλτόν; ἔπος izgovorim, izustim; vržem se na kaj ἐμαυτὸν ἐπί, εἴς τι; γυναῖκα ločim se od, zapodim; δάκρυα prelivam, θυμόν, ὀργὴν εἴς τινα znosim se nad kom; odpodim, proč podim, proč vržem, izgubim ἄνθος; preženem, ugasim δίψαν, izgubim μένος, izdahnem τὴν ψυχήν; b) izpuščam, nazaj dajem, osvobodim, dajem prostost, oprostim, spoznam za nedolžnega, odpuščam (dolg, grehe), izpregledam komu kaj τινός, τινί τι, τὴν κλῆσιν odstopim od tožbe, τινὰ τῆς ἀρχῆς odstavljam; c) opuščam, zanemarjam kaj, preskočim, ne omenjam; d) dopuščam, dovoljujem παιδεύειν, ne brigam se za kaj τί, καιρόν, prepuščam, izročam komu kaj, ἀπίει ἀπάγεσθαι dal jo je odpeljati. 2. intr. a) storim, da ladja odpluje, odplujem, odjadram ἐς τὸ πέλαγος; b) izpustim (konju uzde), neham, prestanem delati s pt. II. med. 1. oprostim se česa, odletim, odneham, popustim kaj τινός, uidem διά τινος. 2. izpustim (iz rok) πήχεε δειρῆς; τέκνων ἀφοῦ loči se od otrok; σπινθῆρες iskre odletavajo, se krešejo. 3. odplujem, odjadram, odrinem.
-
ἀφ-ῐκᾱ́νω = ἀφικνέομαι.
-
ἀφ-ικνέομαι, ion. ἀπ-ικνέομαι d. m. [fut. ἀφίξομαι, aor. ἀφικόμην, pf. ἀφῖγμαι; ion. pf. 3 pl. ἀπίκαται, plpf. ἀπίκατο] 1. dospem, pridem kam τί, τινά, πρός, εἰς, παρά τινα, εἰς λόγους τινί snidem se s kom, spustim se v pogovor; οἴκαδε povrnem se domov. 2. pridem v kakšno stanje; napade, zadene me kaj ἄλγος ἀφίκετό με, ἐς τοσοῦτο τύχης pridem do tolike sreče, διὰ μάχης τινί spustim se s kom v bitko; διὰ λόγων spustim se s kom v pogovor, εἰς ἔχθρας, δι' ἔχθρας sprem se s kom, nakopljem si sovraštvo, zasovražim se, εἰς διάπειράν τινος spoznam, seznanim se s kom, ἐς πᾶν κακοῦ zaidem, zabredem v največjo nevarnost, pridem v največje zlo, εἰς πᾶν, ἐπὶ πάντα vse poskusim; εἰς πᾶσαν βάσανον prestanem vse skušnje (= najhujše muke), εἰς ὀλίγον ἀφίκετο πᾶν τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, da ni bila, skoro bi bila vsa vojska poražena, εἰς τὸ ἴσον τινί enak sem komu, τινί v čem.