-
ἀδυνατέω (ἀδύνατος), sem brez moči, ne morem; ἀδυνατεῖ nemogoče je NT.
-
ἀ-δῠ́νᾰτος 2 nezmožen, brez moči, slab (σώματι), ubog (χρήμασι); pass. nemogoč; τὰ ἀδύνατα nemožnost; ἀδύνατον ὄν ker je (bilo) nemogoče.
-
ᾱ̔δύ-πνοος 2 dor. = ἡδύπνοος.
-
ἄδυτον, τό (ἀ, δύω) najsvetejše (kamor je smel samo duhovnik stopiti), svetišče.
-
ᾄδω (ᾱ), ion. ἀείδω (iz ἀϜείδω) [fut. ᾄσομαι, ep. ἀείσομαι (ἀείσω), aor. ᾖσα, ep. ἤεισα, ἄεισα; pf. pass. ᾖσμαι, aor. pass. ᾔσθην] pojem, opevam, slavim, deklamujem, brnim (o tetivi), pojem (o petelinu); prorokujem.
-
ἀδών = ἀηδών.
-
Ἄδωνις, ιδος, ὁ sin Kinira in Mire, ljubljenec Afroditin.
-
ἀ-δωροδόκητος 2 nepodkupen.
-
ἄ-δωρος 2 (δῶρον) brez darila, nepodkupen, ki ne da nobenega darila; δῶρα darila, ki niso darila = nesrečna, pogubna darila.
-
ἀεθλεύω, -έω ep. ion. = ἀθλεύω.
-
ἀέθλιον, τό, ep. bojna nagrada; boj; bojno orožje.
-
ἄεθλον, τό ep. ion. poet. = ἆθλον.
-
ἄεθλος, ὁ ep. ion. = ἆθλος.
-
ἀεί, αἰεί, ep. dor. αἰέν [Et. iz αἰϜει in to iz αἰϜεσι, loc. k αἰώς; lat. aevum, aetas (iz aevitas), aeternus (iz aeviternus) vek, večen, nem. ewig, večen; gršk. αἰών] vedno, trajno, vsakokrat; ἡ ἀεὶ μελέτη neprestana vaja, θεοὶ αἰὲν ἐόντες večni bogovi; ἀεί πως skoraj vedno; εἰς ἀεί za vedno, ἀεί ποτε od nekdaj; οἱ ἀεὶ ἔχοντες vsakokratni posestniki; ὁ ἀεὶ χρόνος večnost.
-
ἀει-γενέτης, ου, ὁ, ep. ἀει-γενής 2 (γίγνομαι) večen.
-
ἀ-ειδής 2 (εἶδος) neviden.
-
ἀείδω gl. ᾄδω.
-
ἀεί-ζωος 2 večno živeč, večen, neminljiv.
-
ἀει-θαλής 2 (θάλλω) vedno cvetoč (zelen).
-
ἀεικείη, ἡ ep. in ion. = αἰκία.