Franja

Ἀρτακίη, ἡ studenec v deželi Lestrigonov.

ἀρτί-δακρυς, υ poet. pripravljen za jok, takoj v solzah.

ἀρτι-επής 2 ep. ki razločno govori, spreten v govorjenju, zgovoren, μύθων blebetač, bahač, širokoustnež.

ἀρτι-τελής 2 pravkar posvečen ali vpeljan (v svete skrivnosti).

ἀρτῦναι, ῶν, οἱ (ἀρτύνω) reditelji, (oblast v Argih).

ἀρτύω in ep. ἀρτῡ́νω [fut. ἀρτῡ́σω, ἀρτῠνῶ, ion. ἀρτῠνέω, aor. pass. ep. ἀρτύνθην] 1. act. a) sklopim, spojim, zložim, zbijem; οἱ δὲ πυργηδὸν σφέας αὐτοὺς ἀρτύναντες strnili so se kakor zid okrog njega; pritrdim v, pritaknem οὔατα; b) pripravljam, prirejam γάμον, ἔεδνα, λόχον; snujem, kujem, izmišljujem ἐπιβουλήν, δόλον, ψεύδεα; ὑσμίνην začenjam; c) začinim, (za)belim, osolim (jedi) NT. 2. med. pripravljam, sestavljam zase (sebi), βουλήν snujem naklep, napravljam svoj načrt, dajem nasvete.

ἀρχή, ἡ (ἄρχω) 1. začetek, početek, rojstvo, izvir, povod, vzrok; konec πεισμάτων; ἐξ ἀρχῆς s početka, od kraja, od nekdaj, prvotno, iznova; (τὴν) ἀρχήν = κατ' ἀρχάς glede na začetek, v začetku, izprva, nalašč, najprej; ἀρχὴν οὐ sploh ne, nikakor ne. 2. gospostvo, vlada, oblast; αἱ ἀρχαί gosposka, ἀρχὴν ἄρχω opravljam (državno) službo, ἡ τοῦ παντὸς ἀρχή vrhovno poveljstvo. 3. vladavina, država, ozemlje.

ἀρχιερωσύνη, ἡ služba ali čast velikega duhovna, višje svečenstvo, pontifikat, služba duhovnika, pontifex maximus v Rimu.

ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.

ἄρχων, οντος, ὁ (pt. od ἄρχω) 1. vladar, predstojnik, poglavar, župan. 2. v Atenah: (prvi) arhont (navadno ἐπώνυμος, ker se je po njem imenovalo leto). 3. uradnik, gosposka. 4. namestnik v provinciji.

ἀρωγός, ὁ (ἀρήγω) 1. adi. ki pomaga ali brani, pomožen, koristen, τινί komu, τινός, πρός τι v čem. 2. subst. ὁ pomočnik, branitelj, zavetnik.

ἀσάομαι pass. ion. žalostim se, nejevoljen sem, τὴν ψυχὴν ἐπί τινι v srcu za kaj (nad čim).

Ἀσέα, ἡ kraj v Arkadiji; preb. Ἀσεάτης, ου, ὁ.

ἀ-σήμαντος 2 (σημαίνω) 1. ep. brez vodnika, brez pastirja. 2. brez znamenja. 3. ἀσήμαντος τούτου, ὃ σῶμα ὀνομάζομεν ne zaprt, ne zaklenjen v.

Ἀσίνη, ἡ 1. mesto v Argolidi. 2. v Lakoniji. 3. v južni Meseniji; preb. ὁ Ἀσιναῖος.

Ἄσιος λειμών, ῶνος, ὁ Azijska livada v Lidiji, južno od Tmola.

Ἀσκάλων, ωνος, ἡ mesto Filistejcev v Palestini.

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

ἄσκησις, εως, ἡ (ἀσκέω) vaja, vežbanje (telesa), telovadba, posel, poklic, ἄσκησιν ποιοῦμαι vadim se, vežbam se, τινός vaja v čem, πρός τι za kaj.

ἀσκητής, οῦ, ὁ (ἀσκέω) kdor se v čem uri, vadi, strokovnjak, τινός v čem, osobito rokoborec, atlet po poklicu; ἀσκητής εἰμι κακῶν κἀγαθῶν ἔργων vnet sem (skrbim) za vse, kar je lepo in dobro.