Franja

εὐ-άρεστος 2 (ἀρέσκω) všeč, dopadljiv, prijeten, τὸ εὐάρεστον dopadenje, veselje NT, εὐαρεστοτέρως διάκειμαί τινι laže zadovoljim koga, bolj ugajam komu. – adv. εὐαρέστως dopadljivo, po volji NT.

εὐ-άρματος 2 poet. bogat na vozovih, slaven po svojih vozovih.

εὐδοκέω veselim se koga, nad kom, po volji mi je kdo (kaj), zadovoljen sem s čim ἔν τινι, εἴς τινα, τινί; z inf. sklenem, hočem NT.

εὐθῡ́νω in med. (εὐθύς) [augm. ηὐ in εὐ; fut. εὐθυνῶ, ep. ion. poet. ἰθύνω, aor. ἴθῡνα, cj. ep. ἰθύνομεν, aor. pass. ep. ἰθύνθην] 1. zravnam, (na)ravnam ξύλον; ὁδόν NT, τὶ ἐπὶ στάθμην naravnam kaj po merilni vrvi; pass. ἵππω ἰθυνθήτην konja sta se vstopila ravno ob ojesu. 2. a) namerjam, naperjam, obračam δοῦρα ἀλλήλων, βέλος, nakrenem, obrnem δρόμον εἴς τι, krmim ναῦν; b) vodim παῖδα, ravnam, vladam πόλιν. 3. kličem na odgovor, posvarim, spoznavam krivim, kaznujem θανάτῳ, τινά τινος koga zaradi česa.

εὐθύς, εῖα, ύ, ep. ion. ἰθύς, εῖα, ύ 1. raven, naravnost, τὴν εὐθεῖαν (ὁδόν) naravnost, εὐθυτέρα ὁδός krajša pot. 2. odkritosrčen, pravičen, iskren λόγος; ἐκ τοῦ εὐθέος odkritosrčno, naravnost, ἀπὸ τοῦ εὐθέος λέγω govorim odkritosrčno. 3. adv. εὐθέως, εὐθύς, εὐθύ, ep. ion. ἰθέως, ἰθύς, ἰθύ a) kraj. naravnost (naprej), ravno na τινός, ἐπί τινος, πρός τι (τινα), τὴν ἰθεῖαν(sc. ὁδόν) πλέω veslam, plovem naravnost; b) čas. precej, takoj, na mestu, εὐθὺς νέοι ὄντες takoj od mladih dni; z ἐπεί, ὡς in pt.: brž ko, εὐθὺς ἥκων takoj po svojem prihodu, εὐθὺς ἀπαλλαττομένη τοῦ σώματος brž ko se loči od telesa; εὐθὺς σύ γε εἴρηκας ravnokar. – sup. ep. ἰθύντατα popolnoma pravično, najpravičneje.

εὐνή, ἡ [Et. morebiti lat. ind-uo, ex-uo; gen. ep. εὐνῆφι] 1. a) ležišče, tabor, šator, spalnica; brlog, gnezdo; b) postelja, podzglavje; c) zakonska postelja; met. zakon, ženitev, možitev, žena. 2. grob, zadnje človekovo ležišče. 3. pl. sidra (kamni, ki so jih s sprednjega krna po vrvi v morje spuščali, da so držali ladjo kot sidra).

εὐοδόω poet. peljem, vodim po dobri poti; pass. ion. NT napredujem, gre mi kaj srečno izpod rok, imam srečo, sem srečen, dobro se mi godi.

εὐπορέω (εὔ-πορος) [augm. ηὐ in εὐ] 1. intr. obilujem, dobro izhajam, imam obilo česa τινός, živim v izobilju, imam zalogo česa, sem premožen ἀπό τινος, morem, znam (kaj izvršiti ali odgovoriti); καθὼς ηὐπορεῖτο τις vsak po svojem premoženju NT, πόλεμος εὐπορεῖ dobiva potrebna sredstva, je dobro preskrbljena. 2. trans. pridobivam, pribavljam (si kaj), pridem do česa.

εὐ-τελής 2 (τελέω) po ceni, z malimi stroški združen, preprost, neznaten, nizek, slab, varčen. – adv. -λῶς po ceni, brez velikih stroškov τρέφω.

εὐτυχέω (εὐ-τυχής) [augm. ηὐ in εὐ] 1. sem srečen, imam srečo, ἔν τινι, τί v čem, τὸ εὐτύχημα εὐτυχέω imam srečo, πάντα v vsem, τοὺς πολέμους v vojnah, εὐτυχεῖτε z bogom, zdravo, srečno; s pt. βαλὼν οὐδεὶς εὐτυχεῖ nobeden ni (bil tako srečen, da bi bil) zadel, ὑμεῖς δὲ εὐτυχοῖτε τὰ κράτιστα βουλευσάμενοι vam pa želim to srečo, da ukrenete (sklenete) to, kar je (za nas vse) najboljše; v pass. εὐτύχηται τοῖς πολεμίοις ἱκανά sovražniki so imeli dosti sreče. 2. o stvareh: gre po sreči, posreči se.

εὐ-τυχής 2 (τυχεῖν) kdor je dosegel, kar je želel, srečen, ugoden, srečonosen; τὸ εὐτυχές = εὐτυχία. – adv. -χῶς, ion. -χέως srečno, z dobrim uspehom, εὐτυχῶς πράττω dobro se mi godi, sem srečen, εὐτυχῶς πως po nekem srečnem naključju.

ἐφ-ανδάνω ep. ἐπι-ανδάνω po godu sem, ugajam, všeč sem.

ἐφ-εξῆς, ion. ἐπ-εξῆς (ἐπ-έχω) po vrsti, zaporedoma, drug za drugim, docela ἁρπάζω.

ἐφ-έπω, ion. ἐπ-έπω ep. ion. poet. [impf. ep. ἔφεπον, iter. ἐφέπεσκε, fut. ἐφέψω, aor. ἐπέσπον, cj. ἐπίσπω, opt. ἐπίσποιμι, inf. ἐπισπεῖν, pt. ἐπισπών; med. fut. ἐφέψομαι, aor. ἐφεσπόμην, cj. ἐπίσπωμαι itd.] I. act. 1. a) sledim komu, zasledujem, napadam, preganjam koga, drevim za kom τινά, τινί s čim; b) gonim, podim, vladam ἵππους, podim proti komu ἵππους τινί; c) prepotujem, obiščem, prehodim κορυφὰς ὀρέων, πεδίον tečem, dirjam po ravnini, ὑσμίνης στόμα hitim, drevim skozi. 2. pren. a) bavim se s čim, ukvarjam se (v tm. ἐπὶ ἔργον ἕποιεν); upravljam, vodim, započnem kaj πολλά, delam na kaj, oskrbujem kaj; b) pospešujem, dopolnim, najdem, zadene me πότμον, οἶτον, αἴσιμον ἦμαρ, θάνατον; c) sledim zgledu nekoga δίκαν Φιλοκτήταο. II. med. 1. a) grem za kom, sledim komu, preganjam koga τινί, ἐκ τοῦ ὄπισθεν, sklenem se s kom, pridružim se komu, ποσίν v diru; b) sledim komu (s svojim razumom), razumem ἀδυνατήσασα ἐπισπέσθαι. 2. pren. a) spremljam, deležen sem česa εἰ μὴ οἱ τύχη ἐπίσποιτο; b) pokorim se, sem pokoren γνώμαις, βουλεύμασιν, τῷ δικαίῳ, θεοῦ ὀμφῇ, dam se voditi (zapeljati) μένεϊ σφῷ; abs. ὁ ἐπισπόμενος kdor je pokoren.

ἐφ-ίημι, ion. ἐπ-ίημι [fut. ἐφήσω, aor. ἐφῆκα, ep. ἐφέηκα, cj. ἐφῶ, ep. ἐφήω, ἐφείω] I. act. 1. trans. a) pošiljam, gonim, podim h komu ali nasproti komu τινά τινι, ἐπί τι, ὄνους ταῖς ἵπποις spuščam k; b) ščuvam koga na koga τινὰ ἐπί τινα, zapeljem, zvodim, pripravim do česa inf.; c) mečem na koga, izpuščam, streljam, ἔγχος, βέλεά τινι, ἐπί τινι; zgrabim, popadem, pestim χεῖράς τινι; ὕδωρ ἐπί τι napeljem kam; d) pre-, dopuščam τινί, inf., ἡνίας λόγοις popuščam, izročam διαφθοράν τινι, dovoljujem; e) naročam, nalagam, velevam komu τινί; f) prisodim, naklonim, pošljem komu (nad koga) kaj πότμον. 2. intr. prepuščam se, vdajam se τινί. II. med. 1. a) zahtevam, želim kaj, hrepenim po čem, stremim za čim, potegujem se za kaj τινός; χαίρειν τἄλλ' ἐγώ σ' ἐφίεμαι po tvoji volji se naj zgodi vse drugo; b) merim na kaj τῶν ὄψεων. 2. naročam, velevam, zapovedujem τινί τι; εἰς τὴν Λακεδαίμονα je poslal v L. povelje. 3. dovoljujem, dopuščam τινί z inf.

ζηλόω (ζῆλος) 1. poganjam se, stremim za čim, posnemam, hrepenim po, vnemam se, vnet sem za kaj, gorim za. 2. zavidam koga, sem nevoščljiv τινά, τί NT. 3. občudujem koga, blagrujem ga, τοῦτο zaradi tega, imam koga za srečnega, τινά τινος zaradi česa, tudi τινά τι.

ζήτημα, ατος, τό (ζητέω) 1. kar se išče, οὐ ῥᾴδιον ζήτημα ni bilo lahko poiskati (raztresene kose Pentejevega trupla), ζήτημα εἰπεῖν to, po čemer kdo poprašuje, predmet preiskave. 2. preiskovanje, izpraševanje; vprašanje, prepir NT. 3. poiskanje, izsledba (Evr. Bacch. 1218).

ζήτησις, εως, ἡ (ζητέω) 1. (po)iskanje τροφής, πέμπω τινὰ κατὰ ζήτησίν τινος da nekoga poišče. 2. preiskovanje, pregledovanje τῶν νεῶν; pos. preiskava, izpraševanje. 3. vprašanje, razpor, prepir NT.

ἡδονή, ἡ, ep. ἦδος, εος, τό (ἥδομαι) 1. prijeten občutek, veselje, zabava, užitek, slast, radost, naslada; škodoželjnost; ἡ διὰ τοῦ σώματος ἡδονή čutna, telesna slast, pohotnost, δι' ἡδονῆς rad, ὑφ' ἡδονῆς od veselja, iz škodoželjnosti; (πρὸς) καθ' ἡδονήν po volji, po godu λέγω, ἐν ἡδονῇ ἐστί μοι všeč mi je kaj, po godu mi je kaj, ἡδονῇ χράομαι πρός τινα govorim komu po želji; ἡδονή μοι ἐσέρχεται miče me kaj, poloti se me veselje do česa, ἐν ἡδονῇ ἔχω τινά rad imam koga. 2. prijetnost, korist, ἡδονὰς φέρω prinašam veselo novico; ἐμοὶ τί τόδ' ἦδος kaj mi to pomaga?

ἦκα adv. [Et. iz σῆκα, kor. sēq, lat. segnis (iz sēgnis), gršk. ἥσσων iz σηκjων] ep. rahlo, mirno, nežno, po tihem, malo, počasi, nekoliko; ἦκα ἀγορεύω šepetam; sup. ἤκιστος najslabši, najnerodnejši z inf.