-
ἀμφι-λᾰφής 2 (λαβείν) obsežen, širokovejen, mogočen, velikanski, silen.
-
ἀμφί-λογος 2 (ἀμφι-λέγω) 1. preporen, dvomljiv, negotov; τὰ ἀμφίλογα preporne stvari, prepiri; εἰς ἀμφίλογον εἶμι sem v dvomu (negotov), dvomim. 2. prepirljiv ὀργαί, prepirajoč se; νείκη sovražen razpor.
-
ἀμφί-λοφος 2 poet. na obeh straneh grivnat, z močno grivo ἵππος; drugi vežejo to besedo s ζυγόν: vrat oklepajoč (Soph. Ant. 351).
-
ἀμφι-νεικής 2 (νεῖκος) ἀμφι-νείκητος 2 (νεικέω) poet. za kar (kogar) se kdo bori ali prepira, vreden prepira, snubljen.
-
ἀμφί-πλεκτος 2 (πλέκω) poet. zamotan, zapleten, oklepajoč, ἀ. κλίμακες trden objem, oklep.
-
ἀμφί-πληκτος 2 (πλήττω) poet. kipeč, pljuskajoč, (na obrežju) se razbijajoč (val) ῥόθια.
-
ἀμφί-πῠλος 2 (πύλη) poet. dvovraten, z dvojnimi vrati.
-
ἀμφί-πῠρος 2 (πῦρ) poet. od ognja (plamena) obdan; Ἄρτεμις v obeh rokah noseča plamenice (bakle).
-
ἀμφί-(ρ)ρῠτος 2 in 3 (ῥέω) ep. ion. poet. od vseh strani od morja obdan.
-
ἀμφισβητήσιμος 2 preporen, dvomljiv, neodločen.
-
ἀμφισβήτητος 2 = ἀμφισβητήσιμος.
-
ἀμφί-στομος 2 (στόμα) poet. ep. 1. z dvojnim ustjem, izlivom, izhodom; λαβαί ročaji (ušesa) na obeh straneh posode. 2. pren. φάλαγξ z dvojnim čelom (spredaj in zadaj za boj pripravljen).
-
ἀμφι-στρεφής 2 (στρέφω) ep. na obe strani obrnjen, zavit, zamotan.
-
ἀμφί-τομος 2 (τέμνω) poet. dvorezen.
-
ἀμφί-φᾰλος 2 ep. dvogrebenat, z dvojnim grebenom, locnom, z dvema rogovoma, dvorogat.
-
ἀμφί-χῠτος 2 (χέω) ep. na obeh straneh nasut, nametan (zid).
-
ἀμφοτερό-γλωσσος 2 (γλῶσσα) dvojezičen (lažniv), dvoličen, neodkritosrčen.
-
ἄμφ-ωτος 2 (οὖς) ep. dvouh, dvoročen.
-
ἀ-μώμητος 2 (μωμέομαι) ep. ion. ἄ-μωμος 2 (μῶμος) ion. poet. brez napake, brez graje, brezmadežen, negrajen, brezhiben.
-
ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.