-
Αὐγηιάδης, ου, ὁ Avgijev sin Agasten.
-
Αὔγιλα, τά oaza v Libiji.
-
αὐδάζομαι aor. ηὐδάξατο ion. = αὐδάω.
-
αὐδάω in med. ep. poet. [fut. αὐδήσω, aor. ηὔδασα, iter. αὐδήσασκε] τί ali z inf. 1. govorim, pripovedujem, ἀντίον odvrnem, odgovarjam, ἔπος τινά nagovorim, μεγάλα predrzno govorim, baham se. 2. pravim, naznanjam, zapovedujem, svetujem σιωπᾶν; imenujem koga kaj (z dvojn. acc.); pass. imenujem se; Ἱππόλυτον αὐδᾶς; misliš na Hipolita?
-
αὐδή, ἡ [Et. iz ἀ-υδη, slov. o-vadi-ti] ep. poet. 1. glas, govor, beseda. 2. a) govorica, vest, poročilo, ἔργων o tvojih delih; b) prorokba, odgovor.
-
αὐδήεις 3 ep. govoreč, z govorom obdarovan (o bogovih, ki govore kakor ljudje).
-
αὔδω = αὐδή.
-
αὐερύω [Et. ἀν-ϝερύω (ἀνω-), ἀϝϝερύω,. – impf. αὐέρυον, aor. αὐέρυσα]. ep. 1. gori ali nazaj potegnem, nazaj zavihnem (komu vrat), upognem; νευρήν napenjam. 2. στήλας zopet potegnem iz.
-
αὔθ' = αὐτό, αὐτά pred spir. asp.
-
αὖθ' = αὖτε.
-
αὐθάδεια, ἡ αὐθαδία ἡ (αὐθ-άδης) poet. samoljubnost, (pre)drznost, prevzetnost, brezobzirnost, svojeglavnost, upornost.
-
αὐθ-ᾱ́δης 2 [Et. αὐτοϝαδής, αὐτός, ἁδεῖν, ἁνδάνω] 1. predrzen, prevzeten, brezobziren. 2. svojevoljen, samovoljen, trmast.
-
αὐθαδίζομαι d. m. (αὐθ-άδης) sem samoljuben, prevzeten, (pre)drzen; pt. iz prevzetnosti.
-
αὔθ-αιμος 2 αὐθ-αίμων 2 (αἷμα) poet. istokrven, soroden, v rodu; brat, sestra.
-
αὐθ-αίρετος 2 (αἱρέομαι) 1. radovoljen, po svoji volji izbran; θάνατος samomor; στρατηγός poveljnik, ki si je sam prisvojil poveljstvo. 2. iz lastne krivde, česar si je kdo sam kriv, kar si je kdo sam nakopal πημοναί, δουλεία.
-
αὐθεντέω (αὐθ-έντης) gospodujem, τινός nad kom NT.
-
αὐθ-έντης, ου, ὁ [Et. αὐτός, ἕντης iz σέντης, kor. sen, gl. ἄνυμι] povzročitelj, samomorivec, morivec, rabelj.
-
αὐθ-ήμερον adv. (ἡμέρα) isti dan, istega dne, precej, takoj.
-
αὖθι adv. ep. 1. na mestu, tam, ondi. 2. o času: takoj, precej.
-
αὐθι-γενής 2 poet., ion. αὐτιγενής na istem mestu rojen, θεός domač, ποταμός ki v deželi sami izvira.