-
ἅττα = ἅτινα gl. ἄσσα in ἅσσα.
-
ἀτταταῖ [Et. lat. vzklik začudenja: attat, gršk. ὀτοτοῖ] poet. vzklik bolečine: ojoj! gorje!
-
ἀττέλεβος, ὁ ion. neka vrsta kobilic brez kril.
-
Ἄττης, ου, ὁ služabnik frigijske Kibele.
-
Ἀττική, ἡ 1. Atika γῆ. 2. Atenjanka γυνή; adi. Ἀττικός 3 atiški.
-
ἀττικίζω (Ἀττικός) držim z Atenci.
-
ἀττικισμός, ὁ vdanost, privrženost do, pristop k Atencem, nagnjenje do Atencev.
-
ᾄττω at. = ᾄσσω gl. ἀΐσσω.
-
ἀτύζομαι pass. ep. z aor. ἀτυχθείς in poet. ostrmim, zgrozim se, splašim se, (pre)strašim se vsled česa, sem plah, boječ, omamljen; ἀτυζόμενος πεδίοιο plaho bežeč (dirjajoč) po ravnini, ἀτυζομένη ἀπολέσθαι do smrti preplašena, prestrašena, v smrtnem strahu.
-
ἀ-τυράννευτος 2 (τυραννεύω) ne podložen samosilnikom (tiranom).
-
ἄ-τῡφος 2 brez prevzetnosti, neošaben, skromen, zmeren.
-
ἀ-τυχέω (ἀ-τυχής) [fut. ἀτυχήσω, pf. ἠτύχηκα] 1. zgrešim, ne dosežem (kar želim) τινός, nisem uslišan, prošnja se mi odbije παρά τινος; οὐκ ἀτυχῶ dobim. 2. nesrečen sem, imam nesrečo, ἔν τινι v čem; κτώμενος ἀτυχέω ne posreči se mi, pridobiti kaj; τὰ ἀτυχηθέντα slab (nesrečen) izid.
-
ἀτύχημα, ατος, τό nesreča, nezgoda.
-
ἀ-τυχής 2 (τυχεῖν) nesrečen, zapuščen od Boga, zaslepljen, zanemarjen.
-
ἀτυχία, ἡ nesreča, nezgoda, ponesrečeno započetje.
-
αὖ [Et. lat. aut, autem, iz αὖ: gršk. αὖτε, αὖτις, αὖθις, αὐτάρ (iz αὖτε ἄρ)] 1. a) zopet, vnovič, iznova, zopet in zopet, zopet iznova πάλιν αὖ, αὖθις αὖ; b) v prihodnje, prihodnjič, posihmal. 2. tudi, enako, pa, ravno tako. 3. nadalje, potem, nato.
-
αὐαίνω (αὖος), at. αὑαίνω [impf. ηὔαινον, fut. αὐανῶ, aor. ηὔᾱνα, ion. ηὔηνα, med. = pass. s fut. αὐανοῦμαι, aor. pass. ηὐάνθην] 1. act. sušim, πρός ἥλιον na solncu; βίον ginem, venem, životarim. 2. med. usiham, sušim se, ginem, mrem.
-
αὐγάζω (αὐγή) ep. poet. 1. act. a) gledam, vidim, opazim; b) obsevam, osvetljujem; intr. NT svetim se, zasvetim. 2. med. jasno vidim, spoznam, opazim.
-
Αὐγείας, ου, ὁ kralj v Elidi; njegove hleve je očistil Heraklej.
-
αὐγή, ἡ (dnevna) luč, svetloba, svetlost, blesk, sijaj, blišč, žar, žarek ἡλίου, βροντᾶς; Διὸς αὐγαί nebo; ὀμμάτων oko, pogled; ἡ περὶ τὸ φῶς αὐγή od solnca izvirajoči žarki; ἄχρις αὐγῆς do jutranjega svita, do dne NT.