-
ἄ-τεχνος 2 (τέχνη) brez umetnosti, neumeten, preprost. – adv. ἀτεχνῶς naravnost, povsem (kakor); docela, dodobra, vsekako; ἀτέχνως brez umetnosti, preprosto, nespretno.
-
ἀτέων (pt. od ἀτέω) ep. ion. predrzen, zaslepljen; ne ozirajoč se na svoje življenje, do besnosti predrzen.
-
ἄτη (ᾱ) ἡ [Et. iz ἀϝά-τᾱ, kor. awa, poškodovati, gl. ἀάω] 1. nesreča, kazen, poguba, nezgoda; o ljudeh: pogubonosen, nesrečen. 2. zaslepljenost, omama, omotica, zmotnjava. 3. greh, krivda, zločin. 4. pooseb. Ἄτη boginja nesreče.
-
ἄ-τηκτος 2 (τήκω) 1. neraztajan, neskopnel; neraztopljen. 2. ki se ne da raztopiti.
-
ἀ-τημέλητος 2 (τημελέω) negojen, zanemarjen. – adv. ἀτημελήτως ἔχω zanemarjen sem.
-
ἀτηρία, ἡ škoda, zlo, nesreča.
-
ἀτηρός 3 (ἄτη) škodljiv, poguben, pogubonosen.
-
ἀτήσιμος 3 poet. poguben.
-
ἀ-τίζω (τίω) ep. poet. ne brigam se za, ne spoštujem, preziram.
-
ἀτῑμαγελέω zapuščam čredo.
-
ἀτῑμάζω (ἄ-τιμος) [impf. iter. ἀτιμάζεσκον] 1. ne spoštujem, preziram, zaničujem, oskrunjam, sramotim, ponižujem πόλιν; pt. ἀτιμάζοντες brez strahu. 2. (raz)žalim, smatram za nevrednega τινά τινος; z inf. ne smatram za vredno, nočem (kaj storiti).
-
ἀτῑμαστός 2 poet. zaničevan, preziran, zaničljiv.
-
ἀτῑμάω (ἄτιμος) = ἀτιμάζω.
-
ἀ-τῑ́μητος 2 1. ne češčen, ne spoštovan, preziran, zaničevan. 2. ne cenjen, δίκη pravda, pri kateri kazni ne določi sodnik, ampak že postava sama.
-
ἀτῑμία, ἡ, ep. ion. -ίη (ἄτιμος) 1. nečast, onečaščenje, osramočenje, zaničevanje, preziranje, ἐν ἀτιμίῃ ἔχω τινά preziram koga. 2. sramota, πάθη ἀτιμίας sramotne strasti NT, nepoštenost, izguba (častnih) državljanskih pravic, pregnanstvo, nezasluženo ravnanje.
-
ἄ-τῑμος 2 (τιμή) 1. a) nespoštovan, preziran, zaničevan, osramočen, brezpraven, pregnan; ὧν ἱκόμην nevreden onega, (ne da bi dobil), po kar sem prišel; z gen.: γερῶν časti oropan; b) o stvareh: nepošten, sramoten, nečasten, ἕδρα ἀτιμοτέρα manj častno mesto; ἀτιμότερός εἰμι sem manj ugleden, padam v vrednosti. 2. ep. necenjen, nekaznovan, brez povračila škode. – adv. ἀτίμως sramotno.
-
ἀτῑμόω (ἄτιμος) onečastim, sramotim, zasramujem NT; izganjam, jemljem komu državljanske pravice.
-
ἀ-τῑμώρητος 2 1. (τιμωρέομαι) nekaznjen, nekaznovan, nemaščevan, ἀτιμώρητος γίγνομαι uidem kazni. 2. (τιμωρέω) nebranjen, brez pomoči.
-
Ἀτιντᾶνες, οἱ narod v vzhodnem Epiru.
-
ἀτιτάλλω (ἀτάλλω) ep. [aor. ἀτίτηλα] odgajam, negujem, hranim, redim, krmim.