-
ἀστερ-ωπός 2 (ὤψ) poet. kot zvezda bliščeč, zvezdnat.
-
ἀ-στέφανος 2 poet. ἀ-στεφάνωτος 2 (στεφανόω) brez venca, neovenčan.
-
ἀστή, ἡ (fem. od ἀστός) ion. meščanka, državljanka, domačinka.
-
ἀστήρ, έρος, ὁ [astrum, stella, Stern –. – dat. pl. ἀστράσι] zvezda, meteor, zvezdni utrinek.
-
ἀστήρικτος 2 (στηρίζω) nepodprt, neutrjen, slab NT.
-
ἀ-στιβής 2 ἄ-στιβος 2 poet. (στείβω) kamor se ne more ali ne sme stopiti, nedostopen, nepristopen, nehoden, brezpoten, svet.
-
ἀστικός 3 (ἄστυ) mesten; subst. ὁ meščan.
-
ἄ-στικτος 2 (στίζω) ion. neopikan, netetoviran.
-
ἄ-στομος 2 (στόμα) poet. ki se ne da brzdati, trdousten, neposlušen.
-
ἄ-στοργος 2 (στέργω) nemil, trdosrčen, brez ljubezni NT.
-
ἀστός, ὁ (ἄστυ) (so)meščan, domačin, državljan.
-
ἀστοχέω zgrešim, ne pogodim τινός, motim se, zaidem περί τι NT.
-
ἄ-στοχος 2 (στοχάζομαι) kdor ne doseže, pogodi smotra, kdor zgreši smoter.
-
ἀστόω = ἀϊστόω.
-
ἀ-στράβη, ἡ (leseno) tovorno sedlo, osedlana mula.
-
ἀστραγαλίζω kockam.
-
ἀστράγαλος, ὁ 1. vratna vrtavka, pl. vretence. 2. a) gleženj; b) pl. kocka; kockanje.
-
ἀστραπαῖος 3 bliskajoč.
-
ἀστραπή, ἡ (iz ἀστεροπή) blisk, blesk, svetloba NT.
-
ἀστραπή-φορος 2 (φέρω) od bliska prinesen, πῦρ žarek bliska.