Franja

φθέγγομαι [fut. φθέγξομαι, aor. ἐφθεγξάμην, pf. ἔφθεγμαι, -εγξαι, -εγκται, adi. verb. φθεγκτός; ep. aor. φθεγξάμην, cj. φθέγξομαι] 1. oglašam se, glasim se, povzdignem glas, kličem, kričim, zaženem krik; σάλπιγξ se glasi, zapoje, doni, se razlega; o konju: rezgetam; o orlu: vreščim, vpijem. 2. govorim, povem, rečem, črhnem, zinem, godrnjam.

φθείρω [fut. φθερῶ, aor. ἔφθειρα, pf. ἔφθαρκα in ἔφθορα, pass. pf. ἔφθαρμαι, 3 pl. ἐφθάραται, plpf. ἐφθάρατο, aor. pass. ἐφθάρην, fut. pass. φθαρήσομαι, adi. verb. φθαρτός, med. fut. φθεροῦμαι (s pas. pom.), ion. fut. φθερέω] 1. act. uničujem, pokončujem, zatiram, poškodujem, (raz)rušim, pustošim, (u)morim, pokvarim, onečastim, zapeljujem τινά τι, ἀπό τινος odvrnem od česa NT. 2. pass. propadam, poginjam, izginjam, pogubim se, poškodovan sem; pf. sem razrušen ali opustošen, ὑπό τινος od koga, τινί po kom, πρός τινα pridružim se v svojo nesrečo komu.

φθινύθω [samo praes. in impf.; iter. φθινύθεσκεν] = φθίνω 1. trans. pokvarim, pokončam, pogubim, uničim, izpijem οἶνον, οἶκον, trapim, mučim κῆρ. 2. intr. ginem, venem, medlim, umiram τοὺς δ' ἔα φθινύθειν; poginem, pogubim se.

φθίνω (ῑ + ῐ), vzpor. obl. φθίω in φθινύθω [Et. lat. sĭtis, gršk. φθίω, φθινύθω. – Obl. fut. φθίσω, aor. ἔφθισα in ἔφθιον, pf. ἔφθικα, pass. pf. ἔφθιμαι, plpf. ἐφθίμην, aor. ἐφθίθην, adi. verb. φθιτός, med. fut. φθίσομαι, aor. ἐφθίμην; ep. aor. φθῖσα, plpf. pass. 3 pl. ἐφθίατο, aor. pass. 3 pl. ἔφθιθεν, aor. med. cj. 3 sg. φθίεται, 1 pl. φθιόμεσθα, opt. φθῑ́μην, φθῖτο, imp. φθίσθω, pt. φθίμενος, inf. φθίσθαι]. I. act. 1. trans. uničim, pogubim, (raz)rušim, umorim, ubijem τινά, τί. 2. intr. a) pojemam, ginem, medlim, venem αἰών, ἥβη; b) umiram, poginjam τινί, ὑπό, ἀπό, ἔκ τινος; c) o času: minevam, potekam νύκτες, μῆνες; μὴν φθίνων zadnja tretjina meseca; d) pren. ponesrečim se, ne uresničim se μαντεύματα, ne izpolnim se θέσφατα. II. med.-pass. = act. intr. φθίμενος kdor je izginil, ubit, mrtev, minul.

φθονέω 1. zavidam, po strani gledam, ne privoščim, sem zaviden (nevoščljiv), τινί εὖ πρήσσοντι zavidam, da gre komu dobro. 2. odbijem, odrečem komu kaj τινός; ne maram, nerad gledam, branim se, upiram se; pass. φθονοῦμαι zavidajo me, ne privoščijo mi.

φιλέω [fut. φιλήσω, aor. ἐφίλησα itd., med. fut. φιλήσομαι (tudi pas. pom.) adi. verb. φιλητέος; ep. praes. cj. 3 sg. φιλέῃσι, inf. φιλήμεναι, impf. φίλεον, iter. φιλέεσκε, fut. inf. φιλησέμεν, aor. act. φίλησα, med. (ἐ) φίλατο, imp. φῖλαι, pt. φιλάμενος, pass. 3 pl. φίληθεν; dor. pr. 3 pl. φιλέωντι] I. act. 1. ljubim, imam rad, τινά sem komu naklonjen, izkazujem komu ljubav φιλότητα. 2. a) ljubeznivo ravnam s kom, ljubeznivo sprejemam, prijazno pogostim; b) τῷ στόματι poljubljam, ljubkujem, božam τινά, τί. 3. o stvareh: odobravam ἔργα, rad gledam, rad imam, rad delam, sem navajen kaj delati; pogosto se prevaja z "rad", "navadno"; n. pr. φιλέει γίγνεσθαι rado pride do česa (se zgodi), ὅπερ φιλεῖ kar se navadno dogaja, kar je običajno. II. med. (ἐφιλάμην) brigam se, skrbim za τινά, περὶ πάντων.

φιλία, ἡ, ion. -ίη ljubezen, naklonjenost, dobrohotnost, vdanost; prijateljstvo, prijateljska zveza, διὰ, κατὰ, πρὸς φιλίαν iz prijateljstva, iz ljubezni, ἡ σὴ φιλία ljubezen do tebe; εἶμι διὰ φιλίας τινί prijateljsko občujem s kom.

φιλικός 3 (φίλος) 1. ki se tiče ljubezni, ki spada k prijateljstvu, ljubezenski, prijateljski, prijazen, τὰ φιλικά(sc. ἔργα) prijateljsko ravnanje, dokazi prijateljstva. 2. ki vzbuja ljubezen, τὸ φιλικώτατον τῆς ψυχῆς vzor ljubeznivega (prikupljivega, milega) značaja duše. – adv. φιλικῶς prijateljsko; φιλικῶς ἔχω πρός τινα sem komu prijatelj, φιλικῶς χράομαί (διάκειμαί) τινι občujem s kom prijateljsko.

φίλιος 3 in 2 1. ki se tiče prijatelja, prijateljski, prijazen, naklonjen, ljub, drag; ἡ φιλία (χώρα, γῆ) prijateljska dežela. 2. φίλιος (Ζεύς) varuh, zavetnik prijateljstva; φιλίως prijazno, kot prijatelja δέχομαι.

φιλο-γέλοιος 2 φιλό-γελως, ωτος, ὁ ki se rad smeje, ki ljubi šale, smejav.

φιλοδικέω ljubim pravde, rad se pravdam.

φιλοκαλέω 1. sem prijatelj lepega, ljubim lepo in blago. 2. iščem svojo čast v čem, sem častihlepen, prizadevam si, trudim se (vneto).

Φιλοκτήτης, ὁ iz Meliboje v Tesaliji; bil je slaven strelec in je imel Heraklejev lok in njegove puščice, s katerimi edinimi se je mogla Troja osvojiti.

φιλομαθέω sem vedoželjen, izobrazujem se.

φιλο-μαθής 2 (μανθάνω) kdor se rad uči, ukaželjen, vedoželjen τινός.

φιλο-μμειδής 2 [Et. iz φιλο-σμειδής, slov. smejati, nem. schmeicheln] ep. ki se rad (ljubko) smehlja.

φιλονῑκέω (φιλό-νικος) ljubim zmago, potegujem se za zmago ali prednost, tekmujem, borim se, pričkam se, prepiram se, pravdam se, trdovratno se držim česa, trdim svojo, sem svojeglav, sem častihlepen ὅπως, πρός τι; inf. s τί ali ὅπως.

φιλό-νῑκος 2 (νίκη) 1. zmago ljubeč, hrepeneč po prvenstvu, po zmagi, častihlepen, slavohlepen, tekmujoč, τὸ φιλόνικον poganjanje, tekmovanje. 2. prepirljiv, svojeglaven. 3. adv. φιλονίκως ἔχω πρός τινα tekmujem s kom, potegujem se, poganjam se za čim, trudim se na vso moč, sem svojeglav, hočem imeti prav.

φιλό-πλουτος 2 poet. kdor se poganja za bogastvo.

φίλος 3 [voc. φίλε in φίλος; comp. μᾶλλον φίλος, φίλτερος (poet.), sup. μάλιστα φίλος, φίλτατος; redko φιλώτερος, φιλώτατος; φιλαίτερος, φιλαίτατος; ep. φιλίων, poet. φίλιστος] 1. pass. ljubljen, drag, ljub, mil, prijeten; subst. ὁ φίλος prijatelj, tovariš, zaupnik, ἡ φίλη žena, prijateljica, pl. zaupniki, rojaki, pristaši; včasih = suus (pron. poss.) svoj ali = lasten φίλον ἦτορ, οἱ φίλοι svojci, sorodniki. 2. act. ljubeč, prijateljski, vdan, naklonjen, prijazen, dobrotljiv, φίλα φρονέω (οἶδά) τινι naklonjen sem komu, φίλα ποιοῦμαί τινι sprijaznim se s kom, sklenem s kom prijateljstvo, izkazujem komu usluge. 3. adv. φίλως, φιλικῶς, φιλίως rad, prijazno, ljubeznivo.