Franja

περι-ρρήγνῡμι 1. act. strgam okoli in okoli, raztrgam NT. 2. med. (sc. ἐσθῆτα) pre-, strgam svojo obleko (v znak žalosti). 3. pass. lomim se, delim se ὁ Νεῖλος.

πλήσσω, at. πλήττω [Et. iz πλᾱκjω, lat. plango, nxi, slov. plakati (= v žalosti se tleči), nem. fluchen. – Obl. act. in med. v at. prozi navadno τύπτω ali παίω, pass. pf. πέπληγμαι, fut. 3 πεπλήξομαι, aor. ἐπλήγην, fut. pass. πληγήσομαι; v sestavlj. -επλάγην, -πλαγήσομαι; ep. fut. πλήξω in -ομαι, aor. ἔπληξα, πλῆξα in ἐπληξάμην; red. aor. ἐπέπληγον, inf. πεπληγέμεν, pf. πέπληγα, πεπληγώς]. 1. act. tolčem, bijem, tepem, udarjam, ranim, teptam, suvam, zadenem, χορὸν ποσίν plešem, udarjajoč z nogami ob tla, κονίσαλον vzdigujem prah, ἵππους ἐς πόλεμον podim z bičem konje v boj; odbijam, nazaj poženem, zaženem κῦμά μιν αὖθις πλῆξεν; oviram, premagam. 2. pass. a) zadenejo me, premagajo me (v boju), sem zadet, tepen, ranjen, ugrizen; b) dam se podkupiti, sem podkupljen δώροισι; c) sem prestrašen, vznemirjen, od nesreče zadet. 3. med. bijem se, tolčem se μηρώ, κεφαλήν (v znak žalosti).

πρό-κειμαι med. [impf. προὐκείμην, 3 pl. ion. προεκέατο, hkrati pf. pass. k προ-τίθημι] 1. a) ležim pred čim τινός; molim, štrlim (v morje) ἐν τῇ θαλάττῃ, razprostiram se, τῆς ἐχομένης γῆς segam dalje v morje kakor sosednja dežela; b) nahajam se, sem pred kom ὀνείατα; ἀγών boj je pred kom, ga čaka. 2. a) javno sem izpostavljen, ležim pred očmi vseh, ležim na prostem nepokopan νεκρός, nahajam se v nesreči, sem v sramoti, μόρῳ obnemorem, podležem; b) pripravljen sem, sem pri rokah (na razpolago), τὸ προκείμενον predmet razprave, τὰ προκείμενα sedanji slučaj, τῶν προκειμένων τι πράσσω naredim najpotrebnejše (pogreb in očiščenje mesta), οὐδὲν σῆμα τῶν προκειμένων noben dosedanji znak; c) sem določen, namenjen, naložen, odrejen, obljubljen, usojen ζημία, ἡμέραι, σημεῖα; d) impers. πρόκειταί τι komu je ukazano, dolžnost, naloga je.

σῆμα, ατος, τό, dor. σᾶμα [Et. iz kor. dhjā-, misliti] 1. znamenje, znak; a) (od boga poslano) usodno znamenje, pomembno čudežno znamenje, čudež; b) sled; c) znamenje, naj se kaj stori; v vojni: geslo, povelje. 2. slika, podoba; a) pečat; b) črke, pismenke; c) bojno znamenje, zastava, znak; d) grob(išče,) nagrobni spomenik, σῆμα κέω napravim (nasujem) gomilo; e) dokaz τινός.

σημεῖον, τό 1. znamenje, znak, geslo, zastava, ἀπὸ σημείου na dano znamenje, ἔξω τῶν σημείων zunaj ograje (tabora), σημεῖα τίθεμαι obtaknem (meje mesta), napravljam načrt. 2. sled, usodno znamenje, čudež NT. 3. dokaz. 4. pečat βασιλέως.

συμβόλαιος 3 (σύμβολον) po pogodbi določen, pogojen, pogodbi primeren, po pogodbi; subst. τὸ συμβόλαιον 1. promet, kupčija, trgovina, τὰ τοῦ καθ' ἡμέραν βίου συμβόλαια zasebno-pravne razmere. 2. pogodba, zadolžnica, dolg, posojilo. 3. poet. znamenje, znak.

σύμβολον, τό (συμ-βάλλω) 1. dogovor, (trgovinska) pogodba (med dvema državama). 2. a) (dogovorjeno) znamenje, dokaz λύπης, znamenje, znak, razznamek; b) (tessera hospitalis) znamenje, po katerem sta se spoznala gostinska prijatelja; Pl. Simp. 191 d: odtrgan kos, polovica; c) priporočilno pismo; d) znamka za sodnike v Atenah (za katero so dobili pozneje plačo) in za udeležnike narodnih skupščin.

σύνθημα, ατος, τό (συν-τίθημι) 1. sestava, znak, znamenje συμφορᾶς. 2. kar je dogovorjeno, pogodba, dogovor, dogovorjeno ali določeno znamenje, geslo, beseda, πιστ' ἀεὶ ξυνθήματα znak večne zveze, ἀπὸ (ἐκ) συνθήματος po dogovoru.

τέκμαρ², τό poet. znamenje, znak, dokaz, potrdilo, zagotovilo.

τεκμήριον, τό [Et. sor. τέκμαρ iz τεκσμαρ, idevr. gweks-men-; kor. qweks, videti, pokazati se; slov. kazati, ukaz] znak, znamenje, dokaz, dokazilo, potrdilo, spričevalo, razlog.

τίλλω ep. ion. [aor. inf. τῖλαι, pf. pass. med. τέτιλμαι] 1. act. (iz)rujem, (iz)pulim, skubem, razmršim, razkuštram κόμην, trgam (klasje) NT. 2. med. (iz)pulim si χαίτην (v znak žalosti), τινά objokujem, pomilujem koga (s tem, da si pulim lase).

τροπαῖος 3 (tudi τρόπαιος; τροπή, τρέπω) ki zapodi sovražnika v beg in podeli zmago Ζεύς; τό τρόπαιον spomenik (znamenje), ki se je postavljalo na bojišču v znak zmage; v pl. z νίκης znamenja zmage; trofeje.

τύπος, ὁ (τύπτω) 1. udar(ec), mah, sunek. 2. a) vtisk, odtisk, sled, znamenje, rana τῶν ἥλων NT:; b) podoba (izdolbena ali izrezana), kip, soha, malik NT. 3. a) kov, vtisk, znak, oblika, lastnost, svojstvo, kakovost, bistvo, vsebina NT; b) obris, načrt, očrt, kratek opis, οἱ τύποι poteze, črte, τύπῳ v glavnih potezah, v obrisu, ὡς τύπῳ φράσαι da na kratko povem ali opišem; c) zgled, vzor, primer NT, κατὰ τὸν τύπον po zgledu NT.

χαρακτήρ, ῆρος, ὁ (χαράττω) kar je vdolbeno ali vrezano: 1. kov, vtisk, pečat, podoba, znamenje. 2. izrazita lastnost, značaj, bistvo, kakovost, posebnost, znak, γλώσσης narečje.

ψεύδω [Et. strslov. spytьnъ, brezuspešen, zastonj; frizinški sp.: v spitnih rotah = v krivih prisegah. – Obl. fut. ψεύσω, aor. ἔψευσα, pass. pf. ἔψευσμαι, aor. ἐψεύσθην, fut. ψευσθήσομαι, fut. 3 ἐψεύσομαι, med. fut. ψεύσομαι, aor. ἐψευσάμην]. I. act. 1. postavim kaj na laž, (po)kažem, da je kaj laž ἡ ἐπίνοια τὴν γνώμην, οὐδὲν σῆμα ψεύδοντες nobeden njihov znak ni varal. 2. a) varam, pokazim, uničim ἐλπίδας; b) goljufam, zapeljem, (pre)slepim τινά, τινά τινος (τι) koga v čem. II. pass. nalaže (prevara, preslepi) me kdo, (z)motim se, sem prevaran, τῆς γνώμης ali τῇ γνώμῃ v mnenju, περί τινος, ἔν τινι, τί v čem, διὰ τὸ ἐψεῦσθαι ἑαυτῶν ker samega sebe ne poznajo, ἡ τρίτη τῶν ὁδῶν μάλιστα ἔψευσται je popolnoma (najbolj) napačna, ἡ ψευσθεῖσα ὑπόσχεσις obljuba, ki se ne drži. III. med. 1. intr. lažem se, govorim neresnico, varam, nezvesto ravnam, τινί, πρός, εἴς τινα, κατά τινος proti komu, τί, περί τινος v čem. 2. trans. a) izmislim γάμους, ἀφανῆ περί τινος; b) nalažem koga, (pre)varam δόξαν, goljufam, τινά τι koga v čem, χρήματα glede denarja; pos. kršim, prelomim ὅρκια, συνθήκας, ὑπόσχεσιν; οὐκ ἐψεύσαντο τὰς ἀπειλάς uresničili so grožnje.