-
ἐκ-προκαλέομαι med. ep. k sebi vun pokličem τινά τινος.
-
ἐκ-πτύω [ep. aor. ἐξέπτυσα] 1. vun pljunem, izbljuvam. 2. NT mrzim kaj, odpodim s sramoto, studim.
-
ἐκ-ρέω [aor. ἐξερρύην, pf. ἐξερρύηκα, ep. tudi v tmezi] 1. vun tečem, odtekam, poizgubljam se ἔκ τινος. 2. izginem iz spomina, pozabim se.
-
ἐκ-ρίπτω poet. vun mečem, θαλάσσιον ἐκρίψατε vrzite me s krova.
-
ἐκ-σεύομαι [ep. z med. aor. ἐξέσσῠτο in pass. ἐξεσύθην] vun planem, puhnem, vlijem se, odhitim iz česa τινός, prederem skozi αἰχμή; izginem ὕπνος.
-
ἐκ-σπάω ep. poet. vlečem vun, potegnem vun, izderem; med. ἔγχος izderem svojo sulico.
-
ἐκ-τάσσω, at. -ττω 1. act. vun peljem in uredim, postavim vojsko v bojni red. 2. med. postavim se v bojni red.
-
ἐκ-τίθημι 1. act. vun postavim, izpostavim, izlagam, postavljam vun (na suho). 2. med. a) iznašam svoje stvari; b) razlagam, pripovedujem NT.
-
ἐκτός 3 adv. (ἐκ) zunaj, vun; kot praep. z gen. zunaj, razen; ἐκτὸς εἰ μή razen če, ako ne, ἐκτὸς δυνάμεώς εἰμι nisem podložen; ἐκτός τινος daleč od, prost česa, brez česa, ἐκτὸς εἶ τοῦ μέλλειν ἀποθνῄσκειν αὔριον tebi gotovo ne bo treba jutri umreti, οἱ ἐκτός tujci; ἐκτὸς ἔρχομαι (ὅρκων) ne držim obljube, prelomim prisego.
-
ἔκτοσε adv. ep. vun, iz; χειρός (iz roke).
-
ἐκ-τρέχω [aor. ἐξέδραμον, pf. ἐκδεδράμηκα, tudi v tmezi] vun tečem, planem iz mesta ali v deželo sovražnikov; vderem, napadem, θυμὸς ἐκδραμών jeza, ki prekorači meje, neizmerna jeza.
-
ἐκ-φοιτάω, ion. -έω vun grem, odhajam ἐπί τι.
-
ἐκ-φορέω 1. vun nosim, odpravljam, pospravljam. 2. pass. vun vrem, derem iz česa νηῶν.
-
ἔνδοθεν adv. (ἔνδον) 1. notri, znotraj λαβών, τἄνδοθεν notranjščina. – adv. znotraj. 2. od znotraj vun, iz hiše, iz mesta, iz srca, οὔτ' ἔνδοθεν οὔτε θύραθεν niti sam, niti s pomočjo drugega = na noben način.
-
ἐξ-άγω (gl. ἄγω) [ep. impf. ἔξαγεν] I. act. 1. vodim vun, izpeljem, πρὸ φόωσθε spravim na svet, zbudim, odvedem iz česa (ἔκ) τινος, izvažam τάλαντα, povedem s seboj, ὁδόν privedem do cilja, τύμβον nasujem, napravim; περίβολον pomaknem naprej. 2. στρατόν odpeljem; brez στρατόν: krenem vzdignem se, odidem, zapeljem ἐς, πρός τι. II. med. 1. dam se odvesti, speljati; izidem, zapeljem. 2. γέλωτα izvabim, (pripravim v) smeh.
-
ἐξ-ανίημι ep. poet. 1. trans. vun pošljem, odpošljem, puščam, izpuhavam, ἀυτμήν; izpuščam, χεροῖν iz rok; pustim, da teče αἷμα; ἀράς izustim kletve, prekolnem. 2. intr. odneham, pomirim se ἄτα, popuščam ὀργῆς.
-
ἐξ-έρπω lezem težko, plazim se vun, o vojski = ἐξέρχεται prihajam iz, hodim iz.
-
ἐξ-ερύω, ἐξ-ειρύω [aor. ἐξείρυ(σ)σα in ἐξέρυσα, iter. ἐξερύσασκε] vun vlečem, izderem, iztrgam, potegnem iz, τί τινος kaj iz česa, τινὰ ποδός koga za nogo.
-
ἐξ-έρχομαι d. m. [ep. aor. ἐξήλυθον] vun grem, hodim 1. hodim, grem iz, izidem (o nečistem duhu) NT; abs. τινός iz česa, ἔκ τινος, χώραν zapustim deželo, εἰς τόδ' ἀνόσιον στόμα zaidem tako daleč, ἐπὶ φορβῆς νόστον grem si iskat hrane, ἐπὶ θήραν grem na lov, ἔξοδον, στρατείαν začnem vojsko proti komu; ἡ ἀκοή glas izide, πίστις vera se razširi NT; ἄεθλα ἀγώνων odhajam na boj, ἐπί τινα krenem z vojsko proti komu, ἐπὶ πλεῖστον ἐξέρχομαι grem kolikor mogoče daleč za svojo koristjo, εἰς ἐφήβους stopim v vrsto efebov, δι' ἐλευθερίας prerijem se do svobode, ὑπόσπονδος sklenem premirje in odhajam. 2. o času: preidem, minem, pretečem, potečem σπονδαί. 3. izpolnim, uresničim se, κατ' ὀρθόν srečno (ugodno) se kaj izteče, ἄλλος pokažem se drugačnega, σαφὴς Φοῖβος gotovo se izvrši, kar je Feb prorokoval, ἀριθμὸς καὶ ἄλλοθεν οὐκ ἂν ἐλάττων ἐξέλθοι dobili bi lahko tudi od drugod nič manjše število.
-
ἐξ-ηγέομαι d. m. 1. vun peljem, vodim, iz-, popeljem kam εἴς τι, grem naprej, sem na čelu, imam nadvlado τινός, vodim, vladam, ukrepam, zapovedujem τινά; χῶρον (grem pred kom in mu) kažem kraj, ἀγαθόν τι τῷ στρατεύματι izkazujem kot poveljnik uslugo; napotujem koga (z dobrim vzgledom) τινά τινος. 2. NT razkladam, razlagam τί, tolmačim νόμους, opisujem, pripovedujem, učim, svetujem τί τινι, ukazujem, ἔλασιν prorokujem pohod.