Franja

κοίρανος, ὁ [Et. iz κορjανος od κοῖρα (iz κορjα) vojska; nem. Heer = got. harjis, stvn. heri; Her-zog, Her-berge; slov. kar, spor] ep. poet. gospod, gospodar, vladar, poveljnik.

κῡμαίνω [fut. κυμανῶ, aor. ἐκύμηνα] kipim, valim se, ženem valove, valovim; vzkipim, πόλεμος vojska se vali ali bliža, φάλαγξ pridem v nered, pridem iz ravne črte.

μυομαχία, ἡ vojska z mišmi.

ξενικός 3, ion. ξεινικός (ξένος) tuj, inostranski ἱρά; subst. τὸ ξενικόν, τὰ ξενικά najemna vojska, najemne čete, ξενικὸν ἐπικουρικόν najete pomožne čete.

ὀλίγος 3 [Et. sor. λοιγός] comp. ὀλ(ε)ίζων, sup. ὀλίγιστος 1. adi. malo (njih); malo število, neznaten, majhen, kratek (o času), nizek, plitev (o reki), slab, tih (glas) Včasih ga je treba prevesti s premalo: ἐόντων αὐτῶν ὀλίγων ἀλέξασθαι τὸν Mήδων στρατόν premalo jih je bilo, da bi mogli odbiti, δέκα νῆες ὀλίγαι ἀμύνειν premalo jih je, da bi pomagale. 2. subst. οἱ ὀλίγοι manjšina, oligarhi; boljari, plemenitniki (ki so na čelu oligarhiške države); ὀλίγον nekaj malega, ὀλίγα malo imetja, κατ' ὀλίγους v malih oddelkih. 3. adverbialne zveze: a) ὀλίγον (τι), ὀλίγῳ malo, nekoliko, za malo, ὀλίγῳ πρότερον (ὕστερον) le malo prej (pozneje); b) ὀλίγου za malo, skoraj, malodane, tudi ὀλίγου δεῖν skoraj, malodane, ὀλίγου εἰς χιλίους skoraj do tisoč; c) ὀλίγα redkoma; d) δι' ὀλίγου ne daleč, v majhni razdalji, blizu, v kratkem, kmalu potem, δι' ὀλίγων na kratko, v malo besedah NT; e) εἰς ὀλίγον na majhen prostor, ἐς ὀλίγον ἀφίκετο τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, pa bi bila vojska premagana; f) ἐν ὀλίγῳ v kratkem (času), skoraj NT, na majhnem prostoru; ἐν ὀλίγοις μέγας ποταμός reka velika kakor malokatera druga; g) ἐξ ὀλίγου hitro, nenadoma; h) ἐπ' ὀλίγα (πιστός) v malem (zvest) NT; i) παρ' ὀλίγον skoraj, komaj; παρ' ὀλίγον ποιοῦμαι malo cenim; j) κατ' ὀλίγον po malem, polagoma. 4. adv. ὀλίγως komaj, malo poprej NT.

παρα-σκευάζω [ion. plpf. pass. παρεσκευάδατο, adi. verb. παρασκευαστέον] 1. act. a) pripravim, priredim, napravim, doženem, dokončam, uredim τί, τί τινι kaj za koga, εἴς τι, ἐπί τι; pos. α.) oskrbim, oborožim, opremim τί τινι; β.) priskrbim, dam, podelim komu kaj τινί τι; γ.) z dvojnim accus. naredim koga za kaj τὸ σῶμα βέλτιον, τινὰ εὐσεβέστερον; δ.) z acc. c. inf., ὅπως itd. delam nato, skrbim za to, da, storim, učinim da, τὰ παρεσκευασμένα priprave, οἱ παρεσκευασμένοι urejena vojska; b) napravljam koga sposobnega za kaj, naščuvam, izpodbujam τινὰ εἴς τι, παρασκευασμένος pripravljen, voljan, odločen. 2. med. a) pripravim, priredim, oborožim, oskrbim kaj sebi, τὴν γνώμην pripravim se; b) dam si kaj narediti ὅπλα εἰς πόλεμον; c) pripravim se k čemu, oborožim se, τὰ ἐμαυτοῦ izvršujem svoje priprave; trudim se, nameravam kaj εἰς, πρός τι, ὅπως, ὥστε. ὡς s pt. fut.: ὡς ἀπιών pripravljam se na odhod, ὡς μάχης ἐσομένης, οἴκαδε pripravljam se na povratek, domov.

παρα-σκευή, ἡ 1. priprava, uredba, naredba, pripravljanje, oboroževanje, dobava, ἐκ παρασκευῆς naročen, μάχη prava (redna) bitka. 2. konkr.: orožje, bojna sredstva, prtljaga (poveljnikova), zaloga, vojska, brodovje. 3. spletke, kovarstvo, dogovor. 4. dan priprave za soboto = petek NT.

παρεμβολή, ἡ (παρ-εμβάλλω) razvrstitev, razvrščena vojska, bojna vrsta, trden tabor, gradišče, vojašnica, vojska NT.

πᾶς, πᾶσα, πᾶν [Et. tesal. πανσα, lesb. παῖσα iz παντjα; (π iz kw), idevr. k'wānt-. – gen. παντός, πάσης, παντός, dat. παντί itd., gen. pl. πάντων, πασῶν, ep. πασάων, πασέων, dat. πᾶσι, ep. πάντεσσι] vsak, cel, ves 1. brez spolnika: a) vsak πᾶς πέτεται (= ἕκαστος); πᾶς Ἑλλήνων τοῦτο θροεῖ, πᾶς ἀνήρ, πᾶσα ἀνθρώπου ψυχή vsaka človeška duša, πᾶς ὁ κλύων vsak, ki sliši, πᾶς τις vsakdo, vsakteri, vsak posamezen, katerikoli, πᾶς ὅστις vsak, ki, πᾶν ὅσον vse kar; pl. πάντες vsi, πάντες ἄνθρωποι vsi ljudje; ojačuje se s ἅμα, ὁμοῦ, μάλα: ἅμα πάντες vsi skupaj, πάντες ἄριστοι vsi (sami) najboljši = lat. optimus quisque; b) cel, ves, popoln (= ὅλος) πᾶς δ' ἄρα (ves) χαλκῷ λάμπε, πᾶσαι (cela) πύλαι, πάντα κόσμον (ves), πᾶσαν ἀλήθειαν κατάλεξον popolno (čisto) resnico, πᾶν κρᾶτος vsa (popolna) oblast, πᾶν δεῖμα nesramnež, kar te je, πόλις πᾶσα τῶν ἡγουμένων ἐστί cela država je v oblasti voditeljev, πᾶσα πόλις celo mesto, πᾶσαι πόλεις vsa mesta; ἐν πολεμίοις πᾶσι med samimi sovražniki, πᾶσα ἀνάγκη vsekako (na vsak način) je potrebno, skrajna sila je; c) pri števnikih: ἐννέα πάντες vseh devet (nobenega ni manjkalo), εἴκοσι πάντα celih dvajset, ne manj nego dvajset. 2. s spolnikom: a) predikativno izraža nasprotje ali pa kaže na določeno (ali že znano) osebo ali stvar: συλλέξασα πᾶσαν τὴν ἑωυτῆς δύναμιν vse svoje čete, εἰρήκαμεν δ' ὑμῖν πᾶσαν τὴν ἀλήθειαν popolno resnico, πᾶν τοὐναντίον čisto (ravno) nasprotno, πάντες οἱ ἄνθρωποι vsi ljudje (ki smo jih že omenili), πᾶς ὁ πόλεμος cela vojska (o kateri se ravno govori), πᾶσα ἡ πόλις celo mesto; b) atributivno izraža πᾶς celoto nasproti posameznim delom: τὸ πᾶν πλῆθος celotna (skupna) množica, ὁ πᾶς ἀριθμός skupno število, celota, οἱ πάντες ἄνθρωποι celo človeštvo, τὸ πᾶν κρᾶτος cela (najvišja) oblast, ἡ πᾶσα βλάβη najslabši (najbolj pokvarjen) izmed vseh, ἡ πᾶσα πόλις celo mesto z vsemi deli, αἱ πᾶσαι πόλεις vsa mesta skupaj; c) pri določilih mere in števila dobiva πᾶς (tudi brez spolnika, gl. 1 c) pomen: povsem, v celem, skupno, sploh: οἱ πάντες vsi skupaj (vkup), τὰ πάντα εἴκοσι ἔτη v celem (celih) dvajset let, ἑπτὰ ἡμέρας πάσας vseh (celih) sedem dni, τριάκοντα τὰς πάσας ἡμέρας v celem trideset dni. 3. = παντοῖος različen, vsakovrsten, mnogovrsten, πάντα καλὰ πολλά vsakovrstne (različne) lepe stvari, δαίδαλα πάντα, οἰωνοῖσι πᾶσι vsakovrstnim pticam brez razlike, πάντα γίγνομαι postajam vse, izpreminjam se v različne stvari, vzprejemam vse mogoče oblike. 4. posebni izrazi: a) τὸ πᾶν vse (skupaj), vsemir, celota, skupnost, vesoljstvo, glavna stvar τοῦ παντὸς ἁμαρτάνω, ἡ ἀρχὴ τοῦ παντός poveljstvo cele vojske, vrhovno poveljstvo; pogosto = πάντως, τῷ παντὶ πλέονες, τὸ πᾶν ὀλέσθαι; b) πᾶν vse (mogoče), πᾶν μᾶλλον ἢ στρατιήν vse prej nego, περὶ παντὸς ποιοῦμαι nad vse cenim (čislam), πᾶν ποιῶ (= πάντα ποιῶ) ὅπως, ὥστε vse poskusim, napnem vse žile; παντός (γε) μᾶλλον bolj nego vse, nadvse, vsekakor, na vsak način, παντὸς μᾶλλον οὐ nikakor ne; εἰς πᾶν ἀφικνέομαι pridem v največjo nevarnost; pogosto z gen.: ἐς πᾶν κακοῦ ἀφικνέομαι padem (zabredem) v največjo nesrečo, ἐν παντὶ ἀθυμίας είμί sem v popolni obupanosti ali v največjem strahu, ἐν παντί εἰμί (γίγνομαι) sem v največji nevarnosti (skrbi); τῷ παντί v vsakem oziru, sploh; διὰ παντός vobče, sploh, vedno; c) (τὰ) πάντα α.) vesoljni svet, vesoljstvo, vse, αἱ Συρήκουσαι ἦσάν οἱ πάντα Sirakuze so mu bile vse; β.) v vsakem oziru πάντα νοήμονες, τὰ πάντα δόκιμος; γ.) = πάντως popolnoma, docela, povsod; πάντ' ἄιδρις (ἄναλκις), τὰ πάντα νικῶ povsod, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, κατὰ πάντα popolnoma, v vsakem oziru; d) πᾶσι po mnenju (sodbi) vseh, οἱ ἐπὶ πᾶσι zadnja straža, zadnje čete.

πεζικός 3 (πεζός) ki hodi peš; subst. τὸ πεζικόν pešec, pehota, vojska na suhem, ἀγαθὸς τὰ πεζικά izvežban v peštvu.

πεζός 3 (gl. πέδον) 1. ki hodi peš; subst. ὁ pešec (opp. ἱππεύς), τὸ πεζόν pehota, pešci. 2. ki hodi po suhem (opp. ναύτης), τὸ πεζόν vojska na suhem.

πλῆθος, ους, τό ep. πληθύς, ύος, ἡ (πίμπλημι) [dat. ep. πληθυῖ] 1. veliko število, množica, čete; ljudska množica, ljudstvo, prebivalstvo; velika množica, preprosti narod, ljudski zbor; večina, premoč; ljudska vlada, demokratija; vojska; πλήθει ὄψεως δεινοί pogled na veliko množico je strašen; στρατοῦ πλῆθος mnogoštevilna vojska, τῷ πλήθει po številu, ἐς πλῆθος številno, obilno; ὡς ἐπὶ τὸ πλῆθος navadno, večinoma. 2. obseg, dolgost, širokost, velikost, raztezanje.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πόλεμος, ὁ, ep. πτόλεμος (gl. πελεμίζω) vojna, vojska; boj, bitka; bojni metež, prepir; πόλεμον ποιέω povzročam (začnem) vojno, ποιοῦμαι vojskujem se, τὰ εἰς (πρὸς) τὸν πόλεμον vojne potrebščine, vojne vaje, vojna služba, vojaščina.

πολύς, πολλή, πολύ, ep. tudi πουλύς, πουλύ, ep. ion. πολλός, πολλόν [Et. idevr. polu-, πολλοί iz πολjο-, πολϝjο-; sor. nem. viel (stvn. filu) od kor. pelē, gl. πίμπλημι. – Obl. gen. πολλοῦ, -ῆς, -οῦ, dat. πολλῷ, πολλῇ, πολλῷ, acc. πολύν, πολλήν, πολύ, pl. πολλοί, πολλαί, πολλά itd.; ep. gen. sg. πολέος, acc. πουλύν, πολλόν, pl. nom. πολέες, πολεῖς, neutr. πολέα, gen. masc. πολέων, fem. πολλάων, πολλέων, dat. πολέσσι, πολέσι, πολέεσσι, acc. πολέας, πολεῖς. – comp. πλείων, πλέων, πλεῖον, πλέον, pred ἤ tudi πλεῖν, gen. πλείονος, πλέονος itd., acc. πλείω, πλέω, nom. in acc. pl. πλείους, πλείω, πλέω, ep. pl. nom. πλέες, dat. πλεόνεσσι, acc. πλέας; ion. sg. nom. neutr. πλεῦν, gen. πλεῦνος, acc. πλεῦνα, pl. πλεῦνες, πλεῦνα, πλεύνων, πλεῦνας. – sup. πλεῖστος] A Pozitiv. I. 1. adi. a) mnog, mnogoteren, mogoštevilen, pogosten, v obilici, πολλὸν ἦν τοῦτο τὸ ἔπος ta beseda se je pogosto izgovorila, οὔνομα ἦν πολλόν ime se je pogosto omenilo; b) velik, prostoren, obilen, obsežen, širok; dolg, dolgotrajen πόλεμος; c) močan, silen ἀνάγκη, mogočen, glasen θόρυβος, trd σιγή, ὕπνος, drag(ocen). – Raba: α.) z drugimi adjektivi je zvezan s καί: πολέες τε καὶ ἐσθλοί mnogi vrli, πολλά τε καὶ δεινά mnogo nevarnosti, πολλοὶ καὶ καλοὶ χιτῶνες mnogo lepih oblek, μέγας καὶ πολλός velik in močen; β.) predikativno; prevaja se adverbialno: πολλὸς ἦν λισσόμενος prisrčno (silno) je prosil, πολλὸς αἰνεόμενος mnogo (pogosto) hvaljen, πολλὸς ἔκειτο zleknil se je daleč po tleh; πολύς εἰμι pogosto prihajam, sem mnogo pri (v) čem; s pt. λέγων veliko (marljivo) govorim; πολλὴ (ἦν) na mnogih krajih čaščena, zelo slavljena; γ.) s spolnikom pomeni določene (znane) osebe/stvari: ὁ πολὺς τοῦ χρόνου večina časa, ὁ πολὺς βίος dolgo bodoče življenje, τὸ πολὺ πλῆθος glavna četa, ὁ στρατὸς ὁ πολλός velika vojska, večji del vojske, νῆες αἱ πολλαί večina ladij; δ.) brez spolnika pomeni: velik del, πολλαὶ τριήρεις velik del troveslač, πολὺ τοῦ στρατεύματος mnogo vojske, τῆς γῆς πολλή velik del zemlje, πολλὴ τῆς ὁδοῦ velik del pota, πολλή (sc. ὁδός) dolga pot. 2. kot subst. a) οἱ πολλοί večina, množica, narod, ljudstvo, svet, ljudje; b) (τὸ) πολύ velik del, največji del, večina, glavna četa, ὡς τὸ πολύ večinoma. 3. adverb. a) πολύ, πολλά mnogo, pogosto; jako, silno, zelo, daleko, daleč (presegam), močno, τὸ πολύ, τὰ πολλά večinoma, navadno, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, povsem; πολύ in πολλῷ pri komp. in sup.: daleko, čim; b) διὰ πολλοῦ v veliki razdalji (oddaljenosti), čez dolgo časa, ἐκ πολλοῦ od daleč, iz (velike) daljave; že dolgo, že zdavnaj, ἐπὶ πολύ, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ daleč, daleko, večinoma, dolgo, predolgo, ἐς πολλά v vsakem pogledu (oziru), ἐπὶ πολλῷ za veliko ceno, z mnogimi žrtvami, drago, κατὰ πολλά v marsikaterem pogledu (oziru) μετ' οὐ πολύ ne dolgo potem NT, παρὰ πολύ daleko, odločilno (νικᾶν), πρὸ πολλοῦ pred dolgo časa, περὶ πολλοῦ ποιοῦμαι zelo cenim. B Kompar. πλείων, πλεῖον, πλέων, πλέον I. 1. adi. pogostejši, večji, (mnogo)številnejši, daljši, močnejši, silnejši, mogočnejši, πλείονος ἀποδίδομαι draže, πλείων νύξ večji del noči, αἱ πλείονες νῆες večina ladij, τὸν στρατὸν τὸν πλέω večji del vojske, ἡ πλέων στρατιά glavna vojska, πλείων χρόνος več časa. 2. subst. a) οἱ πλέονες večina, večji del, velika množica, ljudska stranka, narod, demokrati; b) τὸ πλέον večina, večji del, večje število, boljši ali močnejši del, dobiček, korist; πλέον ἔχω imam več (dobiček, prednost); πλέον εἰμί (γίγνομαι) pomagam, koristim komu, πλέον τι ποιῶ izpolnjujem (opravim) kaj, imam uspeh, οὐδὲν πλέον ἐστί nič ne pomaga; οὐδὲν πλέον ἐφέροντο nič niso opravili. 3. adv. a) πλέον več, dalje, οὐ τὸ πλέον … ἤ manj nego; b) τὸ πλέον, τὰ πλέω večinoma, praviloma; c) διὰ πλέονος dalj (časa), ἐκ πλείονος iz večje daljave, περὶ πλείονος ποιοῦμαι bolj cenim, ἐς τὸ πλέον dalje, ἐπὶ πλέον več, bolj, obširneje, πλεόνως (pre)več. C superl. πλεῖστος I. 1. adi. premnog, zelo (mnogo)številen, največ (njih), največji, najdaljši, najnavadnejši, zelo velik del, πλείστη γῆ zelo velik kos zemlje, πλεῖστός εἰμι τῇ γνώμῃ najbolj se nagibljem k temu mnenju; ὡς πλεῖστος kar največ, ὅτι πλεῖστος čim dalje, ὅσοι πλεῖστοι kar največ, ὁ πλεῖστος τοῦ βίου največji del življenskih potreb. 2. subst. (οἱ) πλεῖστοι večina, svet, ljudje; τὸ πλεῖστον največji del, glavna moč. 3. adv. πλεῖστον, (τὰ) πλεῖστα največkrat, večinoma, zelo pogosto, pri sup.: πλεῖστον κάκιστος najslabši izmed vseh, διὰ πλείστου v največji oddaljenosti, εἰς πλεῖστον največ, ἐκ πλείστου najdalje, ἐπὶ πλεῖστον največ, zelo dolgo, za zelo mnogo časa, večinoma, ἐκ τοῦ, ἐπὶ πλείστου od najdavnejših dni, τὸ πλεῖστον kvečjemu, περὶ πλείστου ποιοῦμαι najbolj cenim.

πρόσ-κειμαι [ion. προσ-κέομαι, impf. 3 pl. προσεκέατο] 1. a) zraven ali spredaj ležim, stojim, sem poleg česa, ὁ προσκείμενος ἵππος levi pripreženi konj pri četverovpregi; pritrjen sem na čem οὔατα; stanujem s kom, dana sem komu za ženo; b) blizu sem, združen sem s kom, χάρις prihaja zraven, κακῷ obtežen sem, podvržen sem, ἐχθρὰ θανόντι προσκείσει (= ἔσει) sovražnica boš umrlemu, ἀβουλία πρόσκειται κακόν je zlo; c) zabredem v ἄγραις, χρηστῷ dospem do sreče, imam srečo. 2. a) vdan sem čemu οἴνῳ, naklonjen sem komu τινί, pridružim se komu, soglašam s kom λόγῳ, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim, ναυσί lotim se plovbe; b) stiskam, napadam, preganjam τινί, τὸ προσκείμενον sovražna vojska; c) pritiskam na koga s prošnjo, mučim (nadlegujem) s prošnjami, sem zmerom nad kom. 3. kot pf. pass. od προστίθημι dodan, dodeljen sem komu, naložen sem, dolžnost je, grem komu, pristojam, spodobim se τινί τι προσκέεται.

ῥεῦμα, ατος, τό (ῥέω) 1. a) tek, tok, val(ovi), potok, reka, veletok, vodovje; b) izbruh ognjenika, potok lave, struga; c) krvavenje. 2. (valeča se) množica, sila, στρατοῦ silna vojska.

ῥώμη, ἡ (ῥώννυμι) 1. telesna moč, jakost, sila. 2. politična ali vojna moč, vojska. 3. duševna moč, srčnost, hrabrost, pogum, odločnost.

στέφανος, ὁ (στέφω) 1. krog, kolobar, venčanje, πάντῃ γάρ σε περὶ στέφανος πολέμοιο δέδηεν okrog tebe žari vojni kolobar, okrog in okrog tebe se je vnela vojska. 2. konkr. a) venec, krona, načelek, šapelj; b) častni venec kot nagrada za zmagalce, venec zmagalcev; c) plačilo, nagrada NT, kras, slava, zmaga.

στόλος, ὁ (στέλλω) 1. priprava; potovanje, pot, vožnja, vojni pohod, vojska, podjetje; τὸν πατρῷον στόλον ἑσπόμην odšla sem iz očetovske hiše odpuščena. 2. povod za potovanje, ἰδίῳ στόλῳ v lastnih zadevah (iz lastnega nagiba), δημοσίῳ στόλῳ v korist države (od države poslan), τίνι στόλῳ iz kakšnega povoda, τίς σ' ἐξῆρεν στόλος kakov pot je tebe (z doma) gnal? 3. spremstvo, čete, vojska, armada, brodovje ναυτικός, ναυβάτης. 4. ladijski nos, povprečni hlod na sprednjem delu ladje.