Franja

περι-γίγνομαι, ion. -γίνομαι 1. postanem močnejši od koga τινός, obvladam koga, premagam, zmagam, prekašam, presegam, nadkriljujem, sem močnejši τινός τινι. 2. περιγίγνεται pokaže se, izhaja, izvira iz česa, posledica je μέγισται τιμαὶ ἔκ τινος; περιεγένετο, ὥστε καλῶς ἔχειν pokazalo se je, da je bilo v redu (prav). 3. ostanem pri življenju (živ), οἱ περιγενόμενοι ki so ostali (pri življenju); preživim, rešim se, srečno jo odnesem, τούτου τοῦ πάθους uidem tej nesreči, ἤν τι περιγίγνηται αὐτοῖς τοῦ πολέμου ako bi jim vojna dopustila, (poleg glavnega namena) tudi to storiti.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πόλεμος, ὁ, ep. πτόλεμος (gl. πελεμίζω) vojna, vojska; boj, bitka; bojni metež, prepir; πόλεμον ποιέω povzročam (začnem) vojno, ποιοῦμαι vojskujem se, τὰ εἰς (πρὸς) τὸν πόλεμον vojne potrebščine, vojne vaje, vojna služba, vojaščina.

ῥώμη, ἡ (ῥώννυμι) 1. telesna moč, jakost, sila. 2. politična ali vojna moč, vojska. 3. duševna moč, srčnost, hrabrost, pogum, odločnost.

σαβαώθ vojne trume, vojna krdela NT.

σθένος, ους, τό ep. poet. [Et. iz zgwhenos] 1. jakost, moč, krepkost, σθένος Ἰδομενῆος jaki, močni Idomenej. 2. moč, mogočnost, oblast, vojna moč, vojstvo, παντὶ σθένει s celo vojsko; pogum, junaštvo.

στρατεία, ἡ, ion. στρατηίη (στρατεύω) 1. a) bojni pohod, vojska, vojna; οἴκοι καὶ ἐπὶ στρατείας domi militiaeque; b) vojna služba; pren. boj, vojskovanje NT. 2. redko: vojstvo, vojska, armada.

στράτευμα, ατος, τό (στρατεύω) 1. vojska, vojne čete, vojaki, armada, vojstvo, ἱππικόν konjenica; NT posli, služabništvo. 2. tabor. 3. bojni pohod, vojna.

στρατήγημα, ατος, τό poveljnikov načrt, zvijačen načrt, vojna zvijača.

στρατηγία, ἡ (στρατ-ηγός) 1. vrhovno poveljstvo, poveljništvo, poveljniška čast in služba; a) v Atenah: služba strategova; b) v Rimu: pretura. 2. vodstvo vojske; spretnost, vojna umetnost, taktika.

στρατηλασίη, ἡ (στρατ-ηλάτης) 1. vojni pohod, vojna. 2. vojska, armada, vojaki.

στρατιά, ἡ, ion. στρατιή (στρατός) 1. a) vojska, vojstvo, armada, vojaki, vojna moč (v taboru in na potu), πεζή ali πεζικὴ καὶ ναυτική pehota (pešci) in vojska na morju (mornarica); b) četa, krdelo, množica NT. 2. vojni pohod.

τελευτάω [ion. pt. praes. τελευτέων, fut. τελευτήσω, med. τελευτήσομαι tudi s pas. pomenom] 1. trans. a) dovršim, dokončam, ὅρκον izgovorim do konca, τὸν βίον (τὸν αἰῶνα) umrjem; kakor παύομαι tudi z gen.: λόγου sklenem govor, τοῦ ἐπαίνου ἐτελεύτα ἐς τάδε τὰ ἔπη svoj pohvalni govor je končal s temi besedami, τοῦ βίου umrjem; b) izvršim, izpeljem, izpolnim ἔργα, ἃ μενοινᾷς, τὸ ἔνθεν, γάμον, τινὶ κακὸν ἦμαρ pripravim, εὐχομένοισι τάδε ἔργα uslišim, podelim; pass. izpolnim se, dovršim se, zgodim se. 2. intr. a) o času: končam se, bližam se koncu, potečem, minem ἔτος, τοῦ θέρους τελευτῶντος; b) o dejanju in stanju: končam se, izidem se ναυμαχία, κατὰ νόον ὁ πόλεμος vojna se srečno konča; ἐς τοῦτο τελευτῶ tako se končam, τὸ κεφάλαιον ἐς τοῦτο τελευτᾷ teži po tem, obstoji v tem, ὃ μὴ εἰς ταῦτα τελευτᾷ, εἰς τί ποτε ἐλπὶς ταῦτα τελευτῆσαι kakšnega konca se moremo pri tem nadejati; τελευτάω ἐπί τι dospem (naposled) do česa; c) izpolnim se ὄψις τοῦ ὀνείρου; d) o osebah: umrjem, poginem, ὑπό τινος umori me kdo, νούσῳ umrjem za boleznijo, γήραϊ vsled starosti; e) neham (govoriti), καλῶς τελευτᾷς konec tvojega govora je dober, dobro govoriš, τελευτάω καταλέγων neham naštevati; f) o prostoru: končam se, neham ᾗ τελευτᾷ τὰ τῆς Λιβύης, τῇ ἡ Κνιδίη χώρη ἐς τὴν ἤπειρον τελευτᾷ, ἐς γράμμα končam se s črko; g) pt. τελευτῶν se prevaja adverbialno; τελευτῶν εἶπε naposled (končno) je rekel, τὴν τυραννίδα τελευτῶσαν (naposled) χαλεπὴν γενομένην.

χρῆσις, εως, ἡ (χράομαι) 1. raba, uporaba; porabnost, rabljivost, korist, οἱ καιροὶ τῶν εἰς τὰ πολεμικὰ χρήσεων ugoden čas za vojna podjetja. 2. NT uživanje.