μέγας, μεγάλη μέγα [Et. μείζων iz μέγjων, kor. meg'h, lat. magnus iz m°g'-nó-s, got. mikils, srvn. michil (prim. Velesovo, nem. Michelstätten = Veleselo). – gen. μεγάλου, ης, ου; acc. μέγαν, μεγάλην, μέγα, pl. μεγάλοι, αι, α, comp. μείζων 2, ion. μέζων, NT μειζότερος, sup. μέγιστος]velik 1. odrastel, visok, vitek, dolg, debel, širok, prostoren πόλις. 2. močen, silen ἄνεμος, mogočen, glasen βοή, μέγας βασιλεύς veliki (perzijski) kralj, βασιλεῖς Atrida, θεαί Demetra in Perzefona; ἐπὶ μέγα ἰσχύος ἔρχομαι dospem do velike moči. 3. važen, slaven ὄνομα, lep κόσμος; o osebah: odličen, ugleden, slaven, imeniten; predrzen λόγος, silovit, hudoben, prevelik, pretiran. 4. zveze: μέγα λέγω (pre)drzno govorim, baham se, φρονέω ponašam se, sem ponosen, predrzno mislim; ποιοῦμαι zelo cenim (čislam), προτείνω μεγάλα mnogo obetam, μέγα δύναμαι sem mogočen (ugleden), μέγα φθέγγομαι, φωνέω glasno govorim. 5. subst.: οἱ μεγάλοι odličnjaki, velikaši, τὰ μεγάλα, τὰ μέγιστα glavne stvari, najsvetejše pravice, največje dobro, glavne dolžnosti, največje nevarnosti; ὃ in τὸ μέγιστον kar je najglavnejše ali najvažnejše. 6. adv. μέγα, μεγάλα, comp. μεῖζον, sup. τὰ μέγιστα zelo, silno, vrlo, glasno, μέγα ὑπάρχει (ἐστί) τι εἴς τι zelo važno je, veliko pripomore kaj k čemu; μεγάλως, μεγαλωστί, comp. μειζόνως, ion. μεζόνως in μεῖζον, sup. μέγιστον velikansko, silno, mnogo; μέγας μεγαλωστί kakor je dolg in širok, zleknjen.
ὄρθιος 3 in 2 (ὀρθός) 1. navkreber ali v breg, strm ὁδός, pokoncu postavljen, pokoncu stoječ, navpičen γέρρα; ὥστε πάντας ὀρθίας στῆσαι τριχάς tako da so vsem stopili lasje pokoncu; τὸ ὄρθιον breg, strm vrh, pobočje, πρὸς ὄρθιον εἶμι (ἄγω) grem (peljem) navkreber, v breg, κατὰ τοῦ ὄρθίου strmo navzdol. 2. (ki gre) naravnost, τὰ ὄρθια τὰ ἐς τὴν μεσόγαιαν φέροντα ravna črta v sredino dežele. 3. o glasu: visok, tenek, glasen, čist νόμος, κηρύγματα, κωκύματα. – adv. ὄρθια glasno ἤυσε. 4. v vojaškem govoru; ὄρθιοι λόχοι podolgaste napadalne stotnije, v katerih sta stala 2 moža drug poleg drugega in 50 mož drug za drugim ali 4 možje drug poleg drugega in 25 mož drug za drugim, προσβάλλω ὀρθίοις λόχοις napadem s podolgastimi stotnijami, λόχους ὀρθίους ποιῶ, ἄγω(oppos. φάλαγξ bojni red s širokim čelom).
ὀρθό-κρᾱνος 2 (κρανίον) poet. z visokim vrhom, visok.
οὐράνιος 3 in 2 (οὐρανός) 1. nebeški, τὰ οὐράνια nebesne prikazni ali izpremembe (blisk, grom). 2. neizmeren, do neba segajoč, visok, nebotičen. 3. Οὐρανία modrica zvezdoznanstva.
οὐρανο-μήκης 2 (μῆκος) visok do neba, nebotičen.
περι-μήκετος 2 ep. περι-μήκης 2 ep. ion. (μῆκος) zelo dolg, zelo velik, zelo visok.
πυγμαῖος 3 ep. ion. palec dolg, dlan visok, ἀνήρ palček; odtod Πυγμαῖοι ἄνδρες ime bajnega pritlikavega naroda na jugu.
πυργώδης 2 (εἶδος) stolpu podoben, stolpast, visok kakor stolp.
σκηπτοῦχος 2 (σκῆπτρον, ἔχω) ep. poet. 1. kdor ima žezlo, žezlonosec; subst. ὁ vladar. 2. na perz. dvoru: visok dostojanstvenik, dvornik, komornik, kraljev namestnik.
τρι-ώρυγος 2 (ὀργυιά) tri sežnje visok.
ὑπερ-μεγέθης 2, ion. ὑπερμεγάθης (μέγεθος) silno velik, prevelik, črez mero visok, neizmerno (zelo) težaven ἔργον.
ὑπερ-ύψηλος 2 zelo visok, previsok.
ὑψ-ερεφής 2 (ἐρέφω) visokostrešnat, z visoko streho, visok.
ὑψηλός 3 (ὕψι) 1. visok, visokoležeč, strm, τὸ ὑψηλόν višava, τὰ ὑψηλά nebo, višine; adv. ὑψηλά visoko. 2. a) vzvišen, odličen, povzdignjen, krasen; b) prevzeten, ponosen, ošaben κομπέω.
ὕψι adv. ep. [Et. sor. ὕπο, slov. visok (iz v-ypsok-), nem. auf (stvn. ūf)] 1. visoko, v višini, na višavi, zgoraj, na visokem morju. 2. kvišku, navzgor; sup. ὕψιστος 3 poet. najvišji, najbolj vzvišen; τὰ ὕψιστα nebesa NT.
ὑψί-βατος 2 (βαίνω) poet. visok(onog).
ὑψ-όροφος 2 (ἐρέφω) visok, z visoko streho, visokostrešnat.