ῥήτωρ, ορος, ὁ (εἴρω1) 1. govornik; pos. ljudski govornik, državnik. 2. učitelj govorništva.
σοφιστής, οῦ, ὁ (σοφίζω) 1. veščak, izvedenec v kaki umetnosti ali znanosti, umetnik, učenjak, λόγων pisatelj; pos. spreten govornik. 2. modrijan, filozof, mislec. 3. sofist: a) mož, ki je za plačilo učil praktične umetnosti ali znanosti; pos. učitelj govorništva in filozofskega razgovora; b) lažimodrijan, širokoustnež, slepar.
συγ-γίγνομαι d. m., ion. συγγῑ́νομαι 1. shajam se, družim se, bivam, občujem s kom, prebivam pri kom τινί; pos. a) pomagam komu τινί; b) sem učitelj koga, učim koga, sem učenec koga, učim se od koga τινί, ὁ συγγιγνόμενος učenec; c) razgovarjam se s kom o čem τινὶ περί τινος. 2. telesno se združim s kom, živim s kom v zakonu τινί, ἐπὶ γάμῳ τινί oženim se s kom.
ὑφηγητήρ, ῆρος, ὁ ὑφηγητής, οῦ, ὁ kažipot, vodnik, svetovalec, učitelj.
Χείρων, ωνος, ὁ (at. Χίρων) kentaver, Zevsov sin, učitelj Asklepija, Herakleja in Ahileja.
ψευδο-διδάσκαλος, ὁ kriv, lažniv učitelj NT.