-
προδρομή, ἡ (προδραμεῖν) skok, tek(anje) naprej.
-
πτέρυξ, υγος, ἡ (πτερόν) 1. pero, perot(nica), krilo. 2. spodnji, z usnjem obšiti krajci na oklepu, ki so bili gibljivi, da niso ovirali hoje. 3. mečeva ostrina, rez κοπίδος. 4. pren. γόων (neoviran) tek tarnanja (žalovanja).
-
ῥεῦμα, ατος, τό (ῥέω) 1. a) tek, tok, val(ovi), potok, reka, veletok, vodovje; b) izbruh ognjenika, potok lave, struga; c) krvavenje. 2. (valeča se) množica, sila, στρατοῦ silna vojska.
-
ῥόος, ὁ, skrč. ῥοῦς ep. ion. tek, tok, potok, reka, val, κατὰ ῥόον doli po vodi, s tokom reke, z vodo, πρὸς ῥόον proti toku reke, proti vodi.
-
σύν-τονος 2 (συν-τείνω) 1. napet, nategnjen, συντόνῳ χερί z urno roko, δράμημα uren (hiter) tek; močen, silen αὐλῶν πνεῦμα; strog, hud, skrajnji πενία. 2. vnet, marljiv, prizadeven ἔρως. – adv. συντόνως βλέπω napeto, pozorno; σύντονα (ἕλκω) spretno, pripravno.
-
τρόχος, ὁ (τρέχω) 1. tek, obtek, vaja v tekanju. 2. dirkališče, tekališče.
-
Φᾶσις, ιος, ὁ 1. reka v Kolhidi. 2. reka v Armeniji, gornji tek Araksa; preb. οἱ Φᾱσιανοί.
-
φορά, ἡ 1. (φέρω) nošnja, do-, prinašanje, odnašanje; a) pokop; b) plačevanje (davkov), davek; c) rodovitnost, donesek, množina, obilica, pridelek, setev, žetev τινός. 2. (φέρομαι) hitro premikanje, tek πραγμάτων; moč, sila, silovitost, αἵματος izguba krvi. 3. a) strast, nagon; b) breme, tovor.
-
ψῡχή, dor. ψυχᾱ́, ἡ 1. življenjska sila, dih, življenje: ψυχὴ ἔλιπεν αὐτόν življenje ga je zapustilo (ali: izgubil je zavest), ἀγωνίζομαι, μάχομαι περὶ τῆς ψυχῆς borim se za življenje, τρέχω (θέω) περὶ τῆς ψυχῆς, ὁ ἀγὼν περὶ τῆς ψυχῆς boj na življenje in smrt, κινδυνεύω περὶ τῆς ψυχῆς gre mi za življenje, življenje je v nevarnosti, ψυχὴν παρατίθεμαι zastavim svoje življenje. 2. a) duša (umrlih v podzemlju), τῶν τελευτησάντων sence umrlih; b) (= oseba, človek) μεγάλων ψυχῶν ἱείς na visoke ljudi, ὀκτὼ ψυχαὶ διεσώθησαν osem duš (ljudi) NT, ψυχαὶ ὡσεὶ τρισχίλιαι tritisoč duš NT. 3. duša (opp. σῶμα) kot sedež duševnih zmožnosti in strasti: a) razumnost, pamet, zavest; b) pogum, srce, hrabrost; c) želja, težnja, nagon, poželenje; tek ἡ ψυχὴ σῖτον οὐ προσίετο; ἐκ τῆς ψυχῆς iz (celega) srca NT; ἐκ τῆς ψυχῆς φίλος pravi (resničen) prijatelj. 4. pogosto opisuje ψυχή osebo: μηδεὶς κρατείτω τῆς ἐμῆς ψυχῆς (moje osebe), ἡ ψυχή μου in ἡ ἐμὴ ψυχή = ἐγώ, ἡ ψυχή μου παρεσκεύασται pripravljen sem, hočem; tudi v nagovoru: φίλη ψυχή, ὦ ἀγαθὴ καὶ πιστὴ ψυχή.