-
λευκός 3 [Et. kor. leuq = svetiti, lat. luceo (iz louqéjō), luna (iz louqsnā), lumen iz leuq-smen, lux; slov. luč (iz louqj-), luna (iz louqsnā), nem. Licht] 1. svetel, bleščeč λέβης, jasen, čist, bister ὕδωρ. 2. a) bel, gol, bosonog πούς, κῶλον, τὸ λευκόν (sc. ἱμάτιον) bela obleka NT; b) bled, siv θρίξ, osivel, γήρᾳ vsled starosti; c) ἡμέρα srečen.
-
λιπαρός 3 (λῑ́πα) 1. masten, od masti se sveteč, z oljem namazan, (po)maziljen; pren. svetel, bliščeč, blesteč, bel, sijajen, krasen, lep. 2. rodoviten, ploden; radodaren, obilen, bogat, premožen, dobrorejen λιπαροὶ τρεφόμενοι, γῆρας udoben, prijeten.
-
μαρ-μαίρω [Et. kor. mer, svetel biti, lat. merus, čist (prv. svetel)] ep. svetim se, leskečem se, žarim, iskrim se, migljam.
-
μαρμάρεος 3 ep. μαρμαρόεις 3 poet. svetel, bliščeč, blesteč, žareč, sijajen.
-
μάρμαρος, ὁ [Et. odtod izpos. lat. marmor] 1. ep. adi. blesteč, svetel. 2. subst. ep. kamen, skala, marmor NT.
-
νῶροψ, οπος, ὁ, ἡ (vedno v zvezi s χαλκός) svetel, blesteč.
-
ὀξύς 3 (gl. ἀκαχμένος) 1. oster, šilast, koničast ξίφος, δόρυ, λίθος bodeč; strm κορυφή. 2. o bolečini: boleč, skeleč, bridek ἄχος, ὀδύναι, μελεδῶναι. 3. o glasu: jasen, glasen, zveneč φθόγγος, κωκύματα, ἀυτή. 4. o svetlobi: svetel, bliščeč αὐγή. 5. o okusu: kisel, grenek, rezek, trpek οἶνος. 6. θυμός: nagel, jezen, uren, hiter, silen, strasten, živahen, predrzen, bistroumen ἐπινοῆσαι. – adv. ὀξύ, ὀξέα, ὀξέως ostro, bistro, natančno δέρκομαι, ὁράω, glasno βοάω, hitro, strastno, iznenada, bistroumno.
-
παμ-φαής 2 (φάος) poet. παμ-φεγγής 2 (φέγγος) poet. zelo svetel, bliščeč.
-
παμφαίνω (φαίνω) [samo praes in impf., pt. praes. παμφανόων, όωσα, gen. όωντος] ep. zelo se svetim, bliščim, žarim; pt. zelo svetel, blesteč, žareč.
-
πάν-αιθος 2 (αἴθω) ep. ves goreč, bliščeč, zelo sijajen, zelo svetel.
-
παν-αίολος 2 ep. ves svetel, zelo bliščeč (leskeč).
-
πιφαύσκω in med. [Et. od φάος] ep. 1. pokažem, φλόγα storim, da se pokaže, pokažem svetel plamen. 2. dajem znamenje, razodevam, oznanjam, javljam, pripovedujem, sporočam, ἔπεά τινι nagovarjam.
-
σαφής 2 1. svetel, jasen, viden. 2. razločen, očiten, razumljiv, umeven; τὸ σαφές jasnost, določnost, razločnost. 3. gotov, zanesljiv, natančen, točen, resničen. – adv. σαφῶς in σαφέως očitno, jasno, gotovo.
-
σῑγαλόεις 3 ep. svetel, bliščeč, sijajen, leskeč, blesteč.
-
στέρ-οψ, οπος, ὁ, ἡ (ἀστήρ) poet. svetel, migljajoč, leskeč.
-
στιλπνός 3 (στίλβω) ep. svetel, bliščeč, leskeč, sijajen.
-
φαέθων 3 (φαίνω) ep. poet. svetel, bliščeč, πάννυχα καὶ φαέθοντα ponoči in podnevi.
-
φαεινός 3 ep., ajol. φαεννός, at. φᾱνός svetel, bliščeč, blesteč.
-
φαιδ-ιμόεις 3 ep. φαίδ-ιμος 2 in 3 ep. (φαιδ-ρός) 1. blesteč, svetel, bliščeč. 2. krasen, zal, postaven; slaven.
-
φαιδ-ρός 3 (φαίνω) svetel, jasen; pren. veder, vesel, dobre volje.