-
μακροθῡμέω (μακρό-θυμος) NT 1. sem potrpljiv, prizanesljiv, potrpim, prizanašam ἐπί τινι, πρός τινα, εἴς τινα. 2. vztrajam, sem stanoviten NT.
-
μενετός 3 (μένω) čakajoč, stanoviten; οἱ καιροὶ οὐ μενετοί ugoden trenotek ne čaka.
-
μόνιμος 2 (μονή, μένω) stanoviten, stalen, vztrajen, trpežen, zvest.
-
παραμόνιμος 2 παράμονος 2 (παραμένω) stalen, trajen, stanoviten, vztrajen, zvest.
-
πολύ-τλας, ὁ (samo nom.), πολυ-τλήμων ονος ὁ, ἡ (τλῆναι) 1. ep. kdor mnogo pretrpi, velik trpin, vztrajen, stanoviten. 2. poet. smel, drzen.
-
προσ-καρτερέω 1. nadalje vztrajam, τινί pri čem. 2. a) stanoviten sem v čem, držim se česa (koga), zvesto komu služim NT; b) stanovitno se bavim s čim NT.
-
στερεός 3, ion. στεῖρος 3 in 2 skrč. στερρός 3 in 2 [Et. nem. starr] 1. odrevenel, otrpel, trden, trd λίθος; napet, nategnjen βοέαι. 2. a) močen, čvrst, krepek τροφή NT; trpežen, vztrajen, stanoviten; b) trd, osoren ἔπος, trdovraten, trdosrčen, grozovit ἁμάρτημα, neprijazen, neusmiljen κραδίη.
-
σχέτλιος 3 in 2 [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. stanoviten, vztrajen; a) močen, krepak, silen, (pre)drzen, smel; b) hudoben, trd, brezbožen, strahovit, grozen, zločest, strašen, poguben; c) brezobziren, neprijazen Ζεύς. 2. beden, nesrečen.
-
ταλαί-φρων 2 (τλῆναι, φρήν) poet. 1. kdor mnogo trpi, nesrečen, beden, reven. 2. stanoviten, vztrajen, pogumen.
-
ταλασί-φρων 2 ep. ταλά-φρων ep. vztrajen, stanoviten, potrpežljiv.
-
τλήμων, ονος, ὁ, ἡ, dor. τλᾱ́μων 1. a) trpeč, potrpežljiv, vztrajen, stanoviten; b) podjeten, (pre)drzen, smel, nesramen. 2. beden, nesrečen; subst. nesrečnik, siromak.
-
τλῆναι aor. def. ep. poet. ion. [Et. lat. tollo, ere (iz tl̥nō), pf. sustuli; tuli (od fero), latus (iz tlatos = gršk. τλητός). – Obl. ind. ἔτλην, ep. τλῆν, 3 pl. ἔτλαν, opt. τλαίην, imper. τλῆθι, pt. τλᾱ́ς, fut. τλήσομαι, pf. τέτληκα s prez. pom., 1 pl. τέτλαμεν, opt. τετλαίην, imp. τέτλαθι, inf. τετλάμεν(αι), pt. τετληώς, υῖα, gen. ότος, adi. verb. τλητός, ep. aor. ἐτάλασσα] 1. prenesti, (pre)trpeti, prestati, potrpeti, ostati stanoviten. 2. upati si kaj, drzniti se, predrzniti se, οὐ τέτληκα θυμῷ srce mi ne da, nisem imel poguma, τλαίης κεν bi se pač drznil (odločil).
-
τλητός 3 ep. poet. (τλῆναι) 1. potrpežljiv, strpljiv, vztrajen, stanoviten. 2. kar se more pretrpeti (prenesti), znosen, οὐ τλητός neznosen.
-
τολμήεις 3 ep. [sup. τολμήστατος] 1. trpeč, vztrajen, stanoviten. 2. srčen, pogumen, drzen, podjeten.
-
ὑπομενετικός 3 stanoviten, zmožen kaj pretrpeti.