-
μεγαλεῖος 3 (μέγας) 1. veličasten, diven, krasen, sijajen, lep, NT μεγαλεῖα τοῦ Θεοῦ veličastna dela božja. 2. o ljudeh: prevzeten, ohol, ošaben, nadut.
-
ὀγκηρός 3 (ὄγκος) sijajen, bliščeč, gizdav, ὀγκηρότερον τῆς βασιλείας διάγω nastopam sijajneje nego kralj.
-
ὄλβιος 3 (ὄλβος) oblagodarjen, srečen, blažen, bogat, premožen, sijajen, τὰ ὄλβια velika sreča, blagoslov, τὰ ὀλβιώτατα največja sreča; ὄλβια ζάω živim v blagostanju.
-
πάν-αιθος 2 (αἴθω) ep. ves goreč, bliščeč, zelo sijajen, zelo svetel.
-
περι-φανής 2 περί-φαντος 2 (περι-φαίνομαι) 1. od vseh strani viden, pred očmi vseh, zelo jasen, razločen, vsem očit ali znan νόσος. 2. odličen, sijajen, slaven, izvrsten.
-
πολυ-τελής 2 (τελέω) drag(ocen), sijajen, razkošen, zapravljiv, potraten.
-
σεμνός 3 (gl. σέβω) 1. častivreden, častitljiv; a) svet, dostojanstven, vznesen, slovesen, vzvišen; b) ugleden, plemenit, čaščen, dostojen, resen; τὸ πρὸς δόξαν σεμνόν ugled (dostojanstvo) v javnosti. 2. a) gizdav, veličasten, sijajen; b) ponosen, prevzeten, ošaben, ohol. – adv. -ῶς resno.
-
σῑγαλόεις 3 ep. svetel, bliščeč, sijajen, leskeč, blesteč.
-
σοβαρός 3 1. hiter, uren, silen. 2. a) odličen, plemenit, sijajen; b) prevzeten, ošaben, ohol, ponosen.
-
στιλπνός 3 (στίλβω) ep. svetel, bliščeč, leskeč, sijajen.
-
τυκτά (perz. beseda) = τέλεον (δεῖπνον) sijajen obed, gostija.
-
χρῡ́σεος 3 skrč. χρῡσοῦς, ῆ, οῦν (χρυσός) 1. a) zlat, iz zlata, z zlatom okrašen, pozlačen; b) zlatorumen, zlatast, sijajen. 2. krasen, dragocen; ὁ zlat(nik).