Franja

ἀ-δηλέω (ἄδηλος) poet. sem v negotovosti, ne poznam česa, skrito mi je kaj, τινός.

ἀδημονέω sem nemiren (v strahu, zadregi, stiski), NT sem žalosten.

ἀδοξέω (ἄδοξος) sem neslaven, razvpit, na slabem glasu.

ἀδυνατέω (ἀδύνατος), sem brez moči, ne morem; ἀδυνατεῖ nemogoče je NT.

ἀ-ηδής 2 (ἥδομαι) neprijeten, zoprn, neprijazen, žalosten. – adv. ἀηδῶς nezadovoljen, nerad; ἀ. ἔχω πρός τινα zoprn mi je kdo, nejevoljen sem na koga.

ἄημι [Et. iz ἄϜημι, gl. ἄελλα. – Obl. ἄησι, -ητον, inf. ἀῆναι, ep. ἀήμεναι, pt. ἀείς, ἀέντος – impf. pass. ἄητο]. ep. poet. 1. piham, vejem, brijem. 2. pass. vznemirjen sem, divjam, θυμὸς ἄητο δίχα srce je vleklo (bogove) na dve strani, λέων ἀήμενος od vetrov prepihan, nadlegovan.

ἀθῡμέω (ἄθῡμος) 1. sem malosrčen (preplašen, obupan), izgubljam pogum, obupavam, bojim se, z acc. c. inf. s strahom mislim na kaj, πρός τι nimam poguma za kaj. 2. sem žalosten, nejevoljen, τινί, ἐκεῖνο to me skrbi; οὐκ ἀθυμητέον ne sme se obupati nad.

ἄ-θῡμος 2 1. brez poguma, plašljiv, malosrčen. 2. nejevoljen. 3. brezstrasten. – adv. ἀθύμως ἔχω sem brez poguma – pobit.

αἰδέομαι, αἴδομαι att. [Et. αἴδομαι iz αἴσθ-ομαι; αἰδέομαι iz αἰδέσjομαι, gotsko aiston, sich scheuen, nem. Ehre (iz gotskega *aiza). – Obl. imp. pr. ep. αἰδεῖο, fut. αἰδέσομαι, ep. αἰδέσσομαι, aor. ᾐδέσθην, ep. αἰδέσθην; poet. aor. ᾐδεσάμην, pf. ᾔδεσμαι]. 1. a) bojim se, sramujem se, v strahu sem (strah imam) pred kom (τινά, τί), z inf. obotavljam se kaj storiti; b) spoštujem, častim, oziram se na (τί, τινά), pt. sramežljiv. 2. odpuščam, spravljam.

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

αἰνέω ep. poet. ion. [fut. αἰνέσω, -ομαι; ep. αἰνήσω, aor. ᾔνεσα, ᾔνησα in αἴνεσα, pf. ᾔνεκα, -μαι, aor. pass. ᾐνέθην] 1. hvalim, slavim, poveličujem τινά, τί; odobravam, pritrjujem, sem zadovoljen s čim τί. 2. pravim, obljubljam, svetujem τινί τι.

αἰόλλω ep. hitro premikam sem in tja, vrtim, sučem.

αἱρέω [pt. pr. ep. αἱρεύμενος; impf. ᾕρουν, ep. ᾕρεον, ion. αἵρεον; fut. αἱρήσω, -ομαι; aor. εἷλον, -όμην, ep. ἕλον (-όμην), iter. ἕλεσκον, NT εἷλα, -άμην; pf. ᾕρηκα, ion. ἀραίρηκα; pass. ᾕρημαι, ion. ἀραίρημαι = izvoljen sem bil; fut. pass. αἱρεθήσομαι] I. act. 1. primem, zgrabim, vzamem, δόρυ χερσί, τινὰ χειρός za roko, οὖδας ὀδάξ, κόμης za lase; τινὰ προτί οἷ potegnem k sebi, objamem; εἵματα oblečem; ἔνθεν ἑλών od tam je pričel. 2. pren. a) o vnetkih in dušnem stanju: zgrabi me kaj, polasti se me kaj, premaga, obide me kaj (χόλος, λήθη, δέος, ὕπνος itd.); b) spravim v svojo oblast, ulovim, ujamem, zaplenim, zasužnim, osvojim; premagam (πόλιν, ναῦς, βασιλέα, ἄνδρα); (δορί, ἔγχει) ranim, ubijem, umorim; τὸ πατρῷον αἷμα umorim očeta; τοῦτο ἐμὲ αἱρήσει to me bo pogubilo; τινὰ ὀφλήματος dosežem, da se kdo na smrt obsodi; c) dokažem komu kaj (παρανοίας); zasačim koga (ἐπ' αὐτοφώρῳ), prekanim; dobim pravdo (γραφήν), dosežem (κῦδος); ὁ ἀγὼν ᾑρέθη zmaga je dobljena; d) pojmim, razumevam (ἐμὴ γνώμη); λόγος αἱρεῖ zdrava pamet uči, zahteva. II. med. 1. vzamem zase (svoje), uživam, zaužijem (δόρπον, ἄριστον, δεῖπνον); snamem (κόρυθα), zaprisežem koga (ὅρκον τινός); ἄλκιμον ἦτορ ojunačim se; ὕπνον privoščim si spanje; γνώμην odobravam, τά τινος pritegnem komu, pristopim h komu, pritrdim. 2. a) izberem si, izvolim si (στρατηγόν τινα); b) prednost dajem čemu, rajši imam (izvolim), stavim kaj nad kaj, hočem, (μᾶλλον, ἀντία πάντων, τὸν πόλεμον).

αἰσθᾰ́νομαι d. m. [Et. iz ἀϜισ-θάνομαι, prim. ἀΐω (iz ἀϜίσ-ω) čujem, ἐπάϊστος o komer se govori, znan; lat. audio (iz aviz-dio) slišim, oboedio (iz ób-aviz-dio) slušam, pokoren sem; slov. javen, javiti (iz podstave avis-av, ja-vi-ti). – Obl. fut. αἰσθήσομαι, aor. ᾐσθόμην, pf. ᾔσθημαι; sooblika αἴσθομαι]. 1. zaznavam, čutim, za-, opazim, slišim (βοήν), voham (ὀσμῇ); 2. razumem, uvidim, izvem (ὑπό τινος); veže se s pt. v gen. ali acc., s ὅτι, ὡς, εἰ in vprašalnimi členicami, pogosto tako, da stopi subj. zavisnega stavka v glavni stavek kot obj.; ὁ αἰσθανόμενος kdor more presojati, razumen, ὁ καὶ μετρίως αἰσθανόμενος le malo razsoden človek.

αἰτία, ion. ίη, ἡ 1. vzrok, razlog, povod, pretveza, izgovor. 2. obdolžitev, očitek, krivda, obtožba, (za)tožba, pritožba (Tuk. l, 69; opp. κατηγορία); αἰτίαν ἔχω a) imam vzrok; b) kriv sem, okrivljen (zatožen) sem, očita se mi; ἐν αἰτίᾳ ἔχω (τίθημι itd.) obdolžim; αἰτίαν ὑπέχω vzamem krivdo na se; αἰτία ἔχει με očita se mi, ἐν αἰτίᾳ εἰμί dolžijo me, αἰτίας λαμβάνω nakopljem si očitanje, αἰτίαν παρέχω dam povod (priliko) k obdolžitvi.

αἰτιᾰ́ζομαι (pass. k αἰτιάομαι) zatožen, obdolžen sem.

αἴτῐος 3 (αἰτία) povzročujoč, kriv (τινός, ὅτι); ὁ αἴτιος: povzročitelj, početnik, krivec; τὸ αἴτιον vzrok, krivda; αἴτιός εἰμι vzrok sem, kriv sem, imam zaslugo.

αἰωρέω [aor. pass. ᾐωρήθην] (αἰώρα); 1. act. dvigam kvišku, obešam, vihtim, gugljem. 2. pass. a) visim, zibljem se, plavam; b) sem v nesigurnosti (negotovosti), ἔν τινι zavisen sem od; ὑπὲρ μεγάλων pričakujem; ἐν κινδύνῳ sem v nevarnosti, τὴν ψυχήν vnemam se, osrčujem se.

ᾰ̓κᾰχίζω (ἄχομαι) [fut. ἀκαχήσω, aor. 1. ἀκάχησα, 2. ἤκαχον, pf. med. ἀκάχη-μαι, 3. pl. ἀκηχέδατ' (αι), ἀκάχηνται, plpf. ἀκαχήατο (ἀκαχείατο), pt. ἀκαχήμενος, ἀκηχέμενος] 1. act. žalim, žalostim. 2. med. žalostim se, žalujem, tugujem; pf. žalosten sem zaradi česa τινός, τινί ali pt.

ἀκμάζω (ἀκμή) sem na (vrhu) vrhuncu, sem v cvetu let, sem dorastel (v najboljših letih), cvetem, sem dovolj močan in razumen (τῷ σώματι, τῇ ῥώμῃ); sem bogat (πλούτῳ); dozorevam (τοῦ σίτου ἀκμάζοντος); θέρους ἀκμάζοντος sredi poletja, νόσος ἀκμάζει bolezen se je popolnoma razvila; τὰ πάντα ἀκμάζει ἐπιμελείας δεόμενα treba je največje previdnosti.