Franja

Zadetki iskanja

  • Ἰσμηνός, ὁ reka v Bojotiji; adi. Ἰσμήνιος 3 Apolonov pridevek, ker je imel blizu te reke svoje svetišče po imenu Ἰσμήνιον, τό.
  • Κᾱ́ρ, Καρός, ὁ [acc. sg. Κᾶρα, n. pl. Κᾶρες, οἱ] Karjan, fem. ep. Κάειρα, Κᾱρίνη Karjanka, prebivalci dežele Κᾱρία, ἡ; Κάριος Zevsov pridevek. – adi. Καρικός 3.
  • κλυτό-πωλος 2 ki ima slavne konje, po svojih konjih slaven (Hadov pridevek).
  • Κύπρος, ἡ otok Kiper; preb. Κύπριοι, οἱ; Κύπρις, ιδος, ἡ pridevek Afrodite, ki se je častila posebno na Kipru.
  • λακκό-πλουτος 2 (λάκκος) bogat po jami (vsled jame), Kalijev pridevek, ki je našel v jami zaklad.
  • Λαφύστιος, ὁ pridevek Zevsa, ki se je častil na hribu Λαφύστιον pri Koroneji s človeškimi žrtvami.
  • Λευκο-θέα, ἡ, ion. -έη pridevek boginje Ἰνώ.
  • ληῖτις, ιδος, ἡ (ληίς) ep. pleniteljica, delilka plena (Atenin pridevek).
  • Λοξίας, ου, ὁ Apolonov pridevek.
  • Λύκειος 3 pridevek Apolona kot boga svetlobe.
  • λυκη-γενής 2 (λυκ, γεν) ep. v svetlobi rojen, jasnoroden (Apolonov pridevek).
  • λυκο-κτόνος 2 (κτείνω) poet. ki volkove mori ali ubija, pridevek Apolona, kot zaščitnika čred.
  • Μόριος 3 pridevek Zevsa kot zaščitnika svetih oljk (μορίαι), čuvaj svetih oljk.
  • Μουνιχία, ἡ, ion. -ίη 1. atensko pristanišče. 2. pridevek Artemide, ki je imela svetišče v Munihiji.
  • Ὄλυμπος, ὁ, ep. ion. Οὔλυμπος 1. visoka gora na meji med Tesalijo in Makedonijo, sedež bogov; meton. = nebo; adi. ion. Οὐλυμπικός 3 in Ὀλύμπιος 3 olimpski, pridevek bogov, οἱ Ὀλύμπιοι bogovi; Οὔλυμπόνδε v Olimp. 2. gora na meji med Mizijo in Frigijo.
  • Παλλάς, άδος, ἡ [Et. ni od πάλλω ! gl. παλλακή] Atenin pridevek; τὸ Παλλάδιον 1. Paladin kip (v Troji). 2. prostor v Atenah, kjer je stalo Atenino svetišče.
  • Παλλήνη, ἡ 1. zapadni del polotoka Halkidike. 2. atiška občina (δῆμος); preb. Παλληνεύς, ὁ, adi. fem. Παλληνίς, ίδος pridevek Atene, ki je imela tam svoje svetišče.
  • παν-ομφαῖος, ὁ (ὀμφή) ki daje vse prorokbe, vse znaneč, vseveden (Zevsov pridevek).
  • πολιάς, άδος, ἡ (πόλις) poet. ion. zaščitnica mesta, Atenin pridevek.
  • πολιοῦχος 2 (πόλις, ἔχω) ion. zaščitnik, (-ica) mesta; pridevek bogov, posebno Atene.