Franja

ἀνα-βρόξαι ep. [def. aor. opt. -βρόξειε, pt. pass. ἀναβροχέν] zopet posrkam, požrem, pogoltnem; pass. (pri)tečem nazaj.

ἀνά-κειμαι [3 pl. ion. ἀνακέαται] d. m. = ἀνατέθειμαι 1. sem postavljen, posvečen κρητῆρες, ležim. 2. pripisujem se komu, opiram se na kaj; ležeče je kaj na kom, odvisno je od koga; slonim na, sem v čigavih rokah, pripadam komu (τινὶ ἡγεμονία); τινί vdan sem komu, držim s kom; πάντα ἐς αὐτούς vse je v njih moči. 3. ležim, slonim (pri mizi) NT.

ἀνακωχεύω 1. ustavljam, pri-, zadržujem, νέας u-, zasidram, krožim z ladjo na odprtem morju, τὸν τόνον τῶν ὅπλων ohranim napetost vrvi. 2. intr. ustavim se, mirujem, ne grem dalje.

ἀνα-λογίζομαι d. m. vnovič preudarjam, premišljujem (pri sebi), presojam, primerjam; τὰ δεινά opazim nevarnost.

ἀν-αμάρτητος 2 (ἁμαρτάνω) 1. brez pregreška, nedolžen, nekriv, nezmotljiv, τινός na, v čem, τινί pri kom. 2. neizpremenljiv.

ἀνα-μείγνῡμι (-μίγνυμι) in ep. ion. ἀνα-μίσγω [pt. aor. ἀμμ(ε)ίξας, fut. pass. ἀνα-μειχθήσομαι, fut. III. ἀναμεμείξομαι] 1. act. pri-, pomešam, zmešam, zmedem. 2. med. pridružim se komu, občujem s kom τινί.

ἀνα-πολέω poet. obračam (zemljo pri oranju), ponavljam ἔπη.

ἀν-άπτω² pri-, zažigam, palim, pustim vzplameneti.

ἀνα-τείνω I. act. 1. trans. a) vzdigujem, iztegujem kvišku, dvigam (roko pri molitvi itd.); b) raztegujem, razširjam τὸ κέρας. 2. intr. segam, molim kvišku, razprostiram se do ὄρος, dvigam se proti. II. med. vzdigujem visoko, potegnem μάχαιραν; pretim τινί. III. pass. ἀετὸς ἀνατεταμένος orel z razprostrtimi perotmi (krili).

ἀνα-φαίνω [aor. ἀνέφηνα, NT ἀνέφᾱνα] 1. act. a) storim, da se kaj zasveti, netim, kurim; b) razodevam, pokazujem, naznanjam, (pri)javljam; ἐπεσβολίας drzno besedičim, Ὀδυσσέα izdam, da je O. (med Trojanci); ἀναφαίνει ἐκφὺς δράκοντας kaže, da izhaja iz zmaja; ἀναφανῶ σε ὀνομάζειν oznaniti hočem, da te morajo tako imenovati. 2. pf. ἀναπέφηνα in pass. a) prikazujem se iznova na površje, pritekam iznova (izpod zemlje), pokažem se, nastopim NT; s pt. očividno je, da; b) NT ἀναφανέντες ko smo zagledali.

ἀνα-χέω (v tmezi) ep. lijem, pri-, izlivam na kaj; pass. izlivam (iztekam) se, raztekam se, razširim, raznesem se; (o oblakih) izpraznim se, iztreskam se.

ἀν-έχω, soobl. ἀν-ίσχω [impf. ἀνεῖχον, fut. ἀνασχήσω, ἀνέξω, aor. ἀνέσχον, ep. ἀνέσχεθον, inf. ἀνσχεθέειν, pf. ἀνέσχηκα; med. impf. ἠνειχόμην, fut. ἀνέξομαι, ἀνασχήσομαι, aor. ἀνεσχόμην, ἠνεσχόμην, imp. ἀνάσχεο, ἄνσχεο] I. act. 1. trans. a) kvišku držim, povzdigujem nad kaj, dvigam χεῖρας θεοῖς (roke k molitvi); εὐχάς pošiljam molitve kvišku, molim (z vzdignjenimi rokami), τὶ θεῷ vzdignem kaj kot dar ali pokličem boga za pričo; σημεῖον πυρός dam ognjeno znamenje; λαμπάδας nažgem (ženitne) plamenice; εὐδικίας čuvam, cenim, spoštujem; κισσόν imam rad, skrivam se pod bršljanovim listjem; μαζόν držim kvišku, kažem prsi; b) zadržujem, oviram, ἵππους, τοῦ φονεύειν; obvarujem česa τινά τινος; τὴν Σικελίαν, μὴ ὑπ' αὐτοὺς εἶναι so obvarovali S., da ni. 2. intr. a) molim iz česa, kvišku štrlim (o skali), vzhajam (o solncu), izviram, dvigam se iz vode, stezam se v morje, segam, raztezam se do, καμάτων prebolim, pretrpim; b) rastem, nastajam iz česa; ἀνέχει τί τινι kaj prihaja, nastaja komu; c) preneham, prestanem, ὕδωρ dež poneha, οὕτως ἀνεῖχον tako so oklevali. II. med. 1. kvišku držim (pred seboj), držim se po koncu, ἀνασχόμενος zamahnivši. 2. zdržim, prenesem (τῶν οἰκείων ἀμελουμένων zanemarjanje), zdržim se, brzdam se, trdno stojim (Plut. Arist. 14) ;vztrajam, mirno čakam (Od. 11, 375), pretrpim, ἄνσχεο umiri se; s pt. pustim, dam, dovolim da; διψῶν prenašam žejo; εὖ πάσχων dam si izkazovati ljubav; οὐκ ἀνέχομαι ne odobravam; δέξασθαι upam si se upreti naskoku; ξείνους sprejemam gostoljubno, trpim pri sebi; ἀνέξομαι κλύουσα mirno bom poslušala.

ἀν-ῐ́ημι [impf. ἀνίην, ἀνίειν, εις, ει, fut. ἀνήσω, aor. ἀνῆκα, -εῖμεν; pf. ἀνεῖκα; ep. praes.pt. ἀνιέμενος; fut. ἀνέσει, aor. act. 3. pl. ἄνεσαν, cj. ἀνήῃ, ἀνέῃ; ion. pf. pass. ἀνέωμαι, NT aor. pass. ἀνέθην] I. act. 1. trans. a) gori pošiljam, kvišku mečem, gori puščam, učinim, da izvira ὕδωρ, raste καρπόν, vzplameni φλόγα; b) nazaj pošiljam, domov pošiljam (Od. 18, 265), odpošiljam; c) iz-, odpustim, osvobodim δεσμῶν, odprem, razbijem θύρετρα, πύλας; NT τὰς ζευκτηρίας odvežem vrvi; ὕπνος ἀνίησί τινα spanec zapusti koga, οἶνος ἀνίησί με iztreznim se; τὸν ἵππον popustim konju vajete; pren. τῷ δήμῳ τὰς ἡνίας; d) τινὰ πρός τι velim komu, iti na delo; vzpodbadam, priganjam, silim, ščuvam, μάχεσθαι k boju, ἀειδέμεναι k petju; e) prepuščam, izročam ἀρχήν; f) pri-, dopuščam, do-, privolim θηρᾶν, pustim rasti τρίχας (κόμας) αὔξεσθαι; g) popuščam, opuščam, zanemarjam; τόξον odpenjam, τὸ σῶμα ἐπὶ ῥαδιουργίαν vdajam se lenobi, ἐς παιγνίην ἐμαυτόν vdajam se šali (zabavi), τὴν ἀπειλήν pustim grožnje NT; h) = ἀφίημι zapustim, pustim na cedilu NT Hebr. 13, 5. 2. intr. a) popuščam, odjenjujem, prestanem s čim, neham πέτρας βάλλοντες; αἱ τιμαὶ ἀνείκασιν cene so se znižale; b) oslabim (-eti), poneham πῆμα, χιόνος βολαί skopnim. II. pass. izpustijo me, ἐς τὸ ἐλεύθερον na svobodo; posvečen sem komu, pripadam komu στυγερῷ δαίμονι; določen sem za kaj ἐς τὸν πόλεμον; NT τὰ δεσμὰ ἀνέθη železje je odpadlo, pt. ἀνειμένος: razuzdan δίαιτα, vnemaren, prost, svoboden. III. med. razkrijem, razgalim si κόλπον; oderem αἶγας.

ἀν-οιστός 3 (adi. verb. od ἀνα-φέρω) ion. javljen, prijavljen, priglašen pri kom.

ἀντ-έχω, ἀντ-ίσχω [fut. ἀνθέξω, aor. ἀντέσχον, adi. verb. ἀνθεκτέον, ἀνθεκτέα] I. act. 1. trans. držim kaj nasproti komu ali pred kom τί τινος; χεῖρ' κρατός držim roko pred očmi, ὄμμασι αἴγλαν odbijam od oči svetlobo, branim oči pred svetlobo. 2. intr. a) vztrajam, obdržim se, zdržim, πολιορκουμένη obleganje, ἐπὶ πολὺ ἀντεῖχον ἀλλήλοις dolgo časa so se držali; b) περί τινος vztrajam pri čem; c) trajam, obstajam, zadostujem ὁ σῖτος; ὁ ποταμὸς ἀντέσχε τὸ ῥέεθρον reka zadostuje glede vode = daje, ima dovolj vode, οὐκ ἀντέσχε τὸ ὕδωρ παρέχων ni dajala dosti vode, ni mogla zadosti napojiti. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo proti komu τί τινος, τραπέζας ἰῶν svoje mize proti puščicam. 2. a) držim se česa τινός, ὄχθων držim se bregov, hodim ob obrežju; b) težim, iščem, bavim se, ukvarjam se, posvečam se ἀρετῆς, τοῦ πολέμου ne odneham od, τῆς θαλάσσης ne dam se odgnati od morja, poprimem se mornarstva; c) NT držim se koga, skrbim za, podpiram koga τινός; d) abs. poet. držim se, naslanjam se Sof. Fil. 893.

ἀντί [Et. lok. debla ant-, "čelo", lat. ante, pred, nem. ant-, ent-, n. pr. Ant-wort, ent-sprechen; gršk. še ἄντα, ἄντην] praep. z gen. 1. vpričo, pred očmi, nasproti νίκης, ἀνθ' ὧν(sc. δένδρων) ἑστηκότες za njimi stoječi. 2. pren. a) na mesto, mesto; βελτίους ἐποίησε ἀντὶ χειρόνων napravil je iz slabih dobre državljane, πολέμιος ἀντὶ φίλου κατέστην postal sem iz prijatelja sovražnik; NT ὀφθαλμὸν ἀντὶ ὀφθαλμοῦ oko za oko; λαβεῖν χάριν ἀντὶ χάριτος milost za milostjo dobivati; ἀντὶ παίδων τῶνδε ἱκετεύομεν zaradi tvojih otrok, pri tvojih otrocih, αἱρέομαι (ἀγαπάω) τι ἀντί τινος bolj cenim, stavim kaj nad kaj. Pogosto stoji z inf. in spolnikom (pri Her. tudi brez spolnika), ἀντὶ τοῦ ἀρήγειν ni pomagal, ampak. – ἀνθ' ὧν = ἀντὶ τούτων ἅ in ἀντὶ τούτων, ὅτι zato, da; zato, ker; NT ἀνθ' ὧν οὐκ ἐπίστευσας zato, ker nisi veroval; slično ἀνθ' οὗ ker; ἀντί τοῦ zakaj?; b) = ἴσος enak, mesto, kot, za; ἀντὶ κυνός kakor pes; ἀντὶ ἱκέταο, πολλῶν λαῶν itd.; ἀντὶ κασιγνήτου τέτυκται je toliko vreden kot brat; c) = ὑπέρ za NT: δὸς ἀντὶ ἐμοῦ καὶ σοῦ za mene in za tebe; d) za komp. = ἤ: στέργω ἀντὶ σοῦ πλέον bolj kakor tebe.

ἀντι-βολέω (ἀντί-βολος) [impf. ἠντι-, ἠντεβόλουν, fut. ἀντιβολήσω, aor. ep. ἀντεβόλησα] 1. grem nasproti, srečam, zadenem slučajno na koga τινί, τάφῳ, φόνῳ prisoten sem pri pokopu ali umoru. 2. obračam se do koga s prošnjo, prosim τινά,. 3. najdem, dobim τινός, udeležim se česa, μαχής grem v bitko, γάμος … ἐμέθεν se mi bliža.

ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.

ἀπο-βάθρα, ἡ (βάθρον) lestva, deska, most, ki se rabi pri izkrcavanju.

ἀπο-γίγνομαι, ion. -γίνομαι 1. a) poginem, umrjem, odidem; b) NT τινί odmrjem čemu, opustim kaj. 2. sem odsoten, nisem navzoč, ne sodelujem pri čem τινός.