-
μεγαλεῖος 3 (μέγας) 1. veličasten, diven, krasen, sijajen, lep, NT μεγαλεῖα τοῦ Θεοῦ veličastna dela božja. 2. o ljudeh: prevzeten, ohol, ošaben, nadut.
-
μεγαλ-ήτωρ, ορος, ὁ, ἡ (ἦτορ) ep. 1. velikodušen, velesrčen, hraber. 2. ponosen, prevzeten, ošaben.
-
μεγαλό-σπλαγχνος 2 (σπλάγχνον) poet. ponosen, prevzeten, srdit.
-
μεγαλοφρονέω in med. (μεγαλό-φρων) 1. imam visoke misli. 2. sem ponosen (prevzeten), ponašam se, šopirim se.
-
νεᾱνικός 3 (νεανίας) 1. mlad(eniški), mladosten, živahen, hraber, podjeten, hud. 2. razposajen, lahkomiseln, predrzen, prevzeten.
-
ὀγκόω napenjam, napihujem; pass. napihujem se, postajam (sem) prevzeten, ἐπί τινι na kaj.
-
πλεονάζω [fut. πλεονάσω] 1. intr. obilo je česa, imam (pre)obilo česa, rastem, prevzemam se, postajam prevzeten, τινί vsled česa NT. 2. trans. pomnožujem, napolnjujem τινά τινι NT, širim, pretiravam τί.
-
πλεον-έκτης, ου, ὁ (πλέον, ἔχω) [sup. πλεονεκτίστατος] 1. dobičkaželjen, sebičen λόγος, pohlepen, lakomen, prevzeten, oblasten, (pre)drzen. 2. ki prekani (opehari, izkoristi) sovražnike τῶν πολεμίων. – adv. πλεονεκτικῶς lakomno, pohlepno, sebično.
-
σεμνός 3 (gl. σέβω) 1. častivreden, častitljiv; a) svet, dostojanstven, vznesen, slovesen, vzvišen; b) ugleden, plemenit, čaščen, dostojen, resen; τὸ πρὸς δόξαν σεμνόν ugled (dostojanstvo) v javnosti. 2. a) gizdav, veličasten, sijajen; b) ponosen, prevzeten, ošaben, ohol. – adv. -ῶς resno.
-
σοβαρός 3 1. hiter, uren, silen. 2. a) odličen, plemenit, sijajen; b) prevzeten, ošaben, ohol, ponosen.
-
στρηνιάω sem prevzeten, živim razkošno NT.
-
τρυφάω (τρυφή) 1. živim razkošno (mehkužno, požrešno) NT, sem brezskrben. 2. baham se, šopirim se, moško se nosim, sem prevzeten (napihnjen).
-
ὑβρίζω [fut. ὑβριῶ, aor. ὕβρισα, pf. ὕβρικα, pass. pf. ὕβρισμαι, aor. ὑβρίσθην, fut. ὑβρισθήσομαι] 1. intr. sem ali postanem prevzeten (ohol, ošaben), sem (pre)drzen; ravnam (pre)drzno (nasilno), govorim prevzetno, živim razuzdano (razkošno), trošim, zapravljam; o živalih: podivjam, zdivjam (tudi o deroči reki); περί, πρός τινα grešim proti komu, očitam komu kaj. 2. trans. ravnam prevzetno (sramotno) s kom εἴς τινα, razžalim τινά, grdo ravnam s kom, mrcvarim, (o)skrunim, sramotim, onečastim τινά, τί; pass. trpim sramoto, grdo se ravna z menoj, ὑβριζόμενος ἀποθνῄσκει umira vsled grdega ravnanja, στολὴ οὐδὲν ὑβρισμένη ne preveč gizdava (sijajna) obleka.
-
ὑβριστικός 3 (ὕβρις) prevzeten, (pre)drzen, smel; zloben, nasilen, razuzdan, razposajen; o živalih: besen, divji, neukročen, τὸ ὑβριστικόν prevzetnost.
-
ὑπέρ-αυχος 2 (αὐχέω) preveč prevzeten, predrzen, preohol.
-
ὑπέρ-βιος 2 (βία) ep. premogočen, presilen, silovit, nasilen, predrzen, prevzeten, ohol, svojeglav. – adv. ὑπέρβιον nezmerno, črezmerno, pregrešno, drzno κτείνω.
-
ὑπερ-ηνορέων, οντος (ἠνορέη) ep. zelo moški, ohol, prevzeten.
-
ὑπερηφανέω (ὑπερή-φανος) ep. prevzamem se, sem prevzeten, ošaben, ohol.
-
ὑπερή-φανος 2, dor. ὑπερᾱ́-φανος (ὑπ-έρη, φαίνομαι) 1. vzvišen, izreden, odličen. 2. prevzeten, ponosen, ošaben, ohol.
-
ὑπέρ-κοπος 2 (κόπτω) poet. prevzeten, ošaben.