Franja

αὐτ-άρκης, αὔταρκες (αὐτός, ἀρκέω) ki sam sebi zadostuje, ki je sam s seboj zadovoljen, ki ne potrebuje tuje pomoči, samostalen, neodvisen, dovolj močan, πρός, εἴς τι; skromen, zmeren, z malim zadovoljen NT. – adv. αὐτάρκως; αὐταρκέστατα ζῆν prav zadovoljno živeti.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

αὐτό-σε adv. ravno (prav) tja.

αὔτως, poet. tudi αὕτως adv. [Et. kor. aw(e), lat. ve, n. pr. vē-cors, brez-umen; lat. au, n. pr. au-fero; slov. u, n. pr. u-bežati; gršk. še αὔσιος, nem. öde (got. autheis), ἐτός, ἐτώσιος istega pomena] 1. na isti način, takisto, ὡς δ' αὔτως takisto pa, ravno tako, še zmerom tako, še ravno tako, αὔτως ὥς prav tako, kakor. 2. zgolj, samo, kar tako, tako nekako, καὶ αὔτως tudi sicer, že tako. 3. a) brez ovinkov, kar naravnost; b) zaman, brezuspešno, brez vzroka (z μάψ).

ἄ-χαρις, ι, ἀ-χάριστος 2 ἀ-χάριτος 2 (χάρις, χαρίζομαι) 1. nemil, neprijazen, neprijeten, neugoden, brez usmiljenja, neusmiljen, zoprn, nadležen, οὐκ ἀχάριτα λέγεις ne govoriš slabo, govoriš prav prijetne stvari. 2. brez hvale, nehvaležen, nepoplačan, nepovrnjen; χάρις ἄχαρις nepovrnjena ljubav, κακῆς γυναικός χάριν ἄχαριν ἀπώλετο njena (Ifigenije) smrt je izkazala hudobni ženski nezasluženo ljubav. – adv. -ίστως brez zahvale, nehvaležno, nerad ἕπεσθαι; οὐκ ἀχαρίστως ἔχει μοι πρὸς ὑμῶν hvaležni ste mi za to.

ἀχθεινός 3 (ἄχθος) nadležen, težaven, neprijeten. – adv. -νῶς nerad, z nevoljo, οὐκ ἀ. ne nerad, prav rad.

ἄχθομαι d. p. (ἄχθος) [fut. ἀχθέσομαι, ἀχθεσθήσομαι, aor. ἠχθέσθην] 1. sem obložen, obtovorjen, obtežen νηῦς, τινός s čim, τινί za koga. 2. a) teži me kaj, boli me kaj, žal mi je, kesam se, boli me ἕλκος; b) žalostim se, jezim se, nejevoljen sem, κῆρ v srcu, (ἐπί) τινι, (περί) τινος; αὐτῶν πολεμούντων da se vojskujejo; ἀ. ὁρῶν nerad vidim, neprijetno mi je, da vidim, ἀ. ἁμαρτάνων jezi me, da zgrešim itd.; οὐκ ἀχθόμενοι πλανώμεθα prav radi; včasih sledi tudi εἰ, ἐάν.

γέ [Et. iz g'e, hrvaško zi: njoj-zi, nem. ch = mi-ch (got. mik = ἐμέ-γε); sor. lat. neg: neg-otium] dor. γά enklitična členica, poudarja predstoječo besedo in se mnogokrat ne prevaja 1. omejuje: vsaj, vendar, sicer. 2. poudarja: celo, prav, ravno. 3. zagotavlja: zares, seveda, kajpada, gotovo; posebno stoji pri odločnem pritrjevanju, lat. quidem, certe: πάνυ γε, σφόδρα γε, ἔγω γε equidem, jaz vsaj; ὅς γε ki namreč, ker pač (lat. quippe qui); ἐάν γε, εἴ γε ako sploh, καί γε in sicer.

Γλαῦκος, ὁ 1. Sisifov sin, Belerofontov oče iz Korinta. 2. njegov pravnuk, Sarpedonov prijatelj. 3. kipar z otoka Hija, ki je iznašel, kako se varijo kovine; οὐχ ἡ Γλαύκου τέχνη to ni nikaka čarovnija = to je prav lahko.

δα- [iz διά = ζα-] predponka (gl. δα-φοινός, δάσκιος) = zelo, prav.

δεῖ³ impers. [δέῃ, δέοι, δεῖν, δέον, impf. ἔδει, fut. δεήσει, aor. ἐδέησε, ion. impf. ἔδεεν] 1. treba je, potrebno je, mora (sme) se; z nikalnico ne sme se, ni potrebno, οὐδὲν δέον dočim, ker, dasi ni (bilo) potrebno, τὸ δέον, τὰ δέοντα kar je potrebno, nujno, primerno, pravilno, dolžnost; εἰς τὸ δέον καθίσταμαι spravim v tir; δέον ἐστί NT = δεῖ. 2. δεῖ τινος manjka česa, nedostaja česa, potrebno je, πολλοῦ, ὀλίγου δεῖ mnogo (malo) manjka, da, δεῖ μοί τινος potrebujem česa; εἰδὼς ἡμᾶς δέον vem, da moramo; εἰς τὸ δέον po potrebi, o pravem času; οὐδὲν δέον brez potrebe. – adv. δεόντως kakor je potreba (prav).

δέομαι⁴ (med. k δέω ²) d. p. [fut. δεήσομαι, aor. ἐδεήθην, pf. δεδέημαι, ep. δεύομαι] 1. manjka mi česa, nimam česa, sem brez česa, potrebujem, τινός τι koga v čem, οὐδὲν ὑμῶν δέομαι prav nič vas ne potrebujem, τὸ δεῖσθαι potreba, siromaštvo, ubožnost; οἱ δεόμενοί τινος ki želijo s kom govoriti, ki se oglase za avdijenco. 2. želim, prosim, zahtevam τί τινος, παρά τινος, z inf. in acc. c. inf.; τί δεόμενοι ἥκετε; s kakšnim namenom ste prišli?

δέω², ep. δεύω [Et. kor. deus, staroind. dōšas "nedostatek". – Obl. fut. δεήσω, aor. ἐδέησα, pf. δεδέηκα] pogrešam, manjka mi česa, potrebujem, treba mi je, sem brez česa τινός a) ὀλίγου ἐδέησα καταλευσθῆναι malo je manjkalo, da bi bil kamenan = skoraj bi bil kamenan, τοσούτου δέω toliko manjka, da (inf. in ὥστε), μικροῦ δέω malo manjka, da; πολλοῦ δέω mnogo manjka, da = nikakor ne; abs. inf. ὀλίγου δεῖν skoraj, malodane, μικρᾶς ῥοπῆς ἐδέησε γενέσθαι to bi se bilo prav lahko zgodilo; b) pri števnikih s pt. πεντήκοντα δυοῖν δέοντα ἔτη 50 let manj dve leti = 48; δυοῖν δέοντα τεσσαράκοντα = 38; δυοῖν δεούσαις εἴκοσιν ναυσίν z 18 ladjami.

δή (gl. δέ) veznik 1. časovno (= ἤδη) a) že, πάλαι δή že zdavnaj, δὴ γάρ kajti že, καὶ δή tudi že, δή ποτε že enkrat; b) ravno, zdaj (pa), pravkar, δὴ τότε ravno tedaj, νῦν δή ravno sedaj; c) takoj, nemudoma; d) šele, νῦν δή = sedaj šele, δή ποτε vendar enkrat. 2. a) poudarja predstoječo besedo: seveda, kajpada, (za)res, gotovo, pač, ὅτι δή ker pač, καὶ δή zares, in celo, in na primer, οὐ δή gotovo ne, zares ne, εἰ δή če res, οὐ γὰρ δή kajti gotovo ne, καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, povrh pa še, δὲ καὶ δή pa že celo, τὲ … καὶ δή kakor … tako zlasti tudi; b) ravno, σὺ δή ravno ti; c) celo, prav, τότε δή prav tedaj; d) pri izpodbujanju: vendar, no, samo, λέγε δή povej no (vendar), μὴ δὴ ἔλπεο samo ne upaj, εἰ γὰρ δή da bi vendar; e) pri adi. in pron. πολὺς δή marsikateri, μόνος δή popolnoma sam. 3. sklepa ali povzema torej, namreč, zato, potemtakem, οὕτως δή kakor rečeno, ἄγε δή daj torej.

δῆτα adv. (poudarjen δή) 1. zares, seveda, očividno, v resnici, gotovo. 2. torej, prav za prav, οὐ δῆτα nikakor ne, τί δῆτα kaj torej; v odgovoru: seveda, kajpada.

δια-λωβάομαι med. popolnoma pohabim, okrnim koga, prav grdo ravnam s kom.

δια-χειρίζω (χείρ) 1. imam kaj v rokah, oskrbujem, upravljam kaj. 2. med. πάθη vadim, ravnam (prav s kom); NT polagam na koga roko, (u)morim, ubijem.

δίκαιος 3 in 2 (δίκη) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven λογιστής, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen πλοῦτος, pristojen, primeren χάρις, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven ἅρμα; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ὀργυιαὶ ἑκατόν ravno 100. 3. a) δίκαιός εἰμι imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.; b) δίκαιον ἦν prav, pravično bi bilo. 4. subst. τὸ δίκαιον in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ἐκ τοῦ δικαίου pravično, παρὰ τὸ δίκαιον proti pravici, krivično, δίκαια λέγω govorim (resnico), kar je prav, imam prav, δίκαια πράττω ravnam prav, λαμβάνω dobim, kar mi pristoja, δίκαια ἀποτελέω plačam, kar je prav. – adv. δικαίως prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.

δικαιόω, δικαιέω (δίκαιος) 1. naredim kaj pravično, posvetim τὸ βιαιότατον. 2. a) smatram za prav(ično), dobro, priznam za pravo; b) zahtevam, želim, hočem, trdim, mislim, menim. 3. sodim, obsojam, kaznujem. 4. NT opravičujem ἔκ τινος, ἐμαυτόν delam se pravičnega; pass. opravičim se.

δι-όπερ (= δι' ὅπερ) 1. vsled česar pač, ravno zaradi tega, prav zato. 2. zato ker, samo zato ker.