Franja

αὖθις, ion. in poet. αὖτις adv. (αὖ) 1. nazaj, zopet, vnovič, iznova. 2. nasproti. 3. a) nadalje, zatem, drugi pot; b) v bodoče, prihodnjič.

βαίνω [Et. iz kor. βᾱ(ί) ali pa iz kor. g^wem-, g^wm̥-jō, βαμ-jω, βαίνω; lat. venio iz g^wm̥-jō, nem. kommen, stvn. quëman; sor. βάσκε ! pojdi! iz sor. kor. g^wā: ἔβην (dor. ἔβαν) βέβηκα, βιβάς, βηλός, βῆμα. – Obl. fut. βήσομαι, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, adi. verb. βατός, βατέος – ep. aor. ind. 1 s. βῆν, 3 du. βάτην, 3 pl. βῆσαν, ἔβᾰν, βᾰ́ν, βῆσαν; cj. βήω, βείω, βήῃ, βέῃ, βήομεν, βείομεν; inf. βήμεναι, aor. tudi ἐβήσετο, cj. βήσεται, imper. βήσεο; pf. 3 pl. βεβάασι, inf. βεβάμεν, pt. βεβαώς, βεβαυῖα in βεβῶσα, plpf. 3 pl. βέβᾰσαν; poet. aor. imper. εἴσβα, ἔμβᾱ, ἀνάβᾱ; pf. ind. 3 pl. βεβᾶσι, inf. βεβάναι, pt. βεβώς, ῶτος – trans: fut. βήσω, aor. ἔβησα, cj. ep. βήσομεν, βήσετε]. I. intrans. 1. grem, korakam, hodim, stopam, ἁβρόν z nežnimi, drobnimi (majhnimi) koraki, μετὰ ῥυθμοῦ v taktu, μακρὰ βιβάς z mogočnimi, velikimi koraki; βῆ δ' ἰέναι napravil se je na pot, odšel je hitro; βῆ δὲ θέειν spustil se je v tek, začel je bežati; μετ' ἴχνια θεοῖο sledim, grem za stopinjami; ὀδύνα με βαίνει zadene me bolečina. 2. a) odidem, odrinem, ubežim, odplovem ἐν νηυσί, minevam, potekam ἐνιαυτοί; ἐκ βροτῶν βῆναι = umreti; izginem ἰκμάς; ἔβαν νέας šli so k ladjam, πῇ ὅρκια βήσεται kaj bo s prisego? s pt. izraža način, s pt. fut. namen dejanja: βῆ φεύγων hitro je zbežal; βῆ ἀΐξασα naglo je odhitela, βῆ ἐξαναρίξων da bi jih razorožil; b) pridem, dospem ἀκμαῖος. 3. pf. izraža stanje ali bivanje na kakem kraju: sem kje, trdno stojim, nahajam se ἐν κακοῖς, εὖ βεβηκώς varno stoječ, srečen; utrjen τυραννίς; sedim περὶ τρόπιος, ἀμφὶ δούρατι, jašem na ἐπὶ πώλου; οἱ ἐν τέλει βεβῶτες oblastniki, vladarji; ἐπὶ ξυροῦ τύχης nahajam se (sem) v največji nevarnosti; χρυσέα κλῂς ἐπὶ γλώσσῃ βέβακεν komu je jezik zavezan, ne sme povedati, kar ve. II. trans. 1. a) napotim koga, pripravim, da gre; (po)vedem, (po)peljem koga kam; b) pahnem z voza ἀφ' ἵππων; ἵππους, δίφρον stopim na voz. 2. oplemenim, ubrejim ἵππους.

βῆμα, ατος, τό (βαίνω) 1. stopinja, korak, pot. 2. vzvišen prostor, govorniški oder, govorišče, sodni stol.

γεφῡρόω gradim, narejam nasip; stavim, delam most; ποταμόν premostim (napravim most črez) reko; zajezim (reko); κέλευθον napravim pot (z nasipom); ugladim; τὸ καιόμενον premostim grmado.

δεξιό-σειρος, ὁ (σειρά) poet. desni izmed dveh stranskih konj četverovprežnega voza, ki nista bila vprežena v jarem; ta je moral biti posebno hiter in močen, ker je moral napraviti pri dirkah najdaljšo pot; zato tudi pren.: Ἄρης zanesljivi ali mogočni pomočnik (Sof. Antig. 140).

δι-εκπαίω naredim si prostor (pot), prebijem vrste sovražnikov, predrem sovražne bojne vrste.

δι-έξοδος, ἡ 1. izhod, prehod, prečna ulica, NT ὁδῶν razpotje; pot, solnčni tir, izgovor; zvršetek, končni izid βουλευμάτων; sredstvo. 2. razlaga, opis, oris.

δίκη, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodnijske razsodbe, δίκην οὐκ ἐδίδοσαν niso dovolili (pripustili) sodnijske razsodbe; b) pravda, prepir, tožba, sodnijska obravnava (Pl. Fed. 58 c); δημοσία δίκη državna obtožba (= γραφή), δίκη κλοπῆς tožba radi tatvine, δίκην εἰπεῖν braniti se, zagovarjati se pred sodiščem, εἰς δίκας καθίστημι, ἄγω pozovem pred sodišče ali na odgovor, zatožim, διὰ δίκης εἶμι πατρί prepiram se z očetom, zatožim očeta, δίκη γίγνεται stvar se sodnijsko odloči, pravda se vrši ali odloči, δίκην ὑπέχω podvržem se pravdi (ali kazni, gl. 4), δίκην δίδωμι παρά τινι nastopim pravdno pot, začnem tožbo, podvržem se sodnijski odločbi, δίκην δίδωμι καὶ λαμβάνω pridem pred sodišče kot obtoženec in kot tožnik, δίκην τῶν διαφόρων ἀλλήλοις δίδωμι καὶ δέχομαι pripustim v medsebojnih prepirih sodnijsko odločbo in se ji tudi sam podvržem, δίκην δικάζω gl. δικάζω; τὴν δίκην διακρίνω razsodim. 4. kazen, globa, povračilo, δίκην ἐπιτίθημι naložim kazen, δίκην δίδωμι a) ὑπό τινος trpim kazen, kaznuje me kdo; b) dam zadoščenje, δίκην ἐσχάτην δίδωμι pretrpim najhujšo kazen, τινός za kaj, δίκην τίνω, ἐκτίνω, ἐπιτελέω trpim kazen, kaznuje me kdo, plačam kazen, pokorim se; δίκην λαμβάνω dobim zasluženo kazen, δίκην αἰτέω, αἱρέομαι zahtevam zadoščenje, δίκας αἴρομαι παρά τινος maščujem se nad kom, kaznujem koga, δίκην ὑπέχω dobim zasluženo kazen, podvržem se kazni, τινί dam komu zadoščenje, τὴν δίκην φεύγω skušam kazni uiti (pa tudi izgubim pravdo), δίκην ἔχω α.) imam (dobil sem) zadoščenje; β.) prejmem zasluženo kazen.

δί-οδος, ἡ prelaz, prehod, pot.

δυσπορία, ἡ (δύσ-πορος) težavna pot, težek prehod, τοῦ ποταμοῦ čez reko; pl. nepristopni kraji.

ἐᾰ́ω [Et. iz sewājō, kor. sē(i), izpustiti; lat. sino, ere, stvn. vir-sū-men, nem. ver-säumen. – Obl. at. impf. εἴων, fut. ἐάσω, aor. εἴασα, iter. fut. med. s pas. pom. ἐάσομαι; ep. εἰάω, iter. impf. εἴασκον, ἔασκον]. 1. puščam, dopuščam, dovoljujem; z nikalnico: ne dopuščam, oviram, prepovedujem, zabranjujem, odvračam. 2. o-, popuščam χόλον, puščam v miru, ne brigam se za kaj; pretrgam, prekinem (govor, pot); τινά puščam na cedilu; θρόνους prepuščam.

εἰσάντα adv. ep. nasproti, od obličja do obličja, naravnost v oči, v obraz βλέπω, εἰσάντην poet. na pot.

ἐκ, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τὴν φόρμιγγα ἐκ πασσάλου ἐκρέμασεν je obesil na žebelj, ἀνάπτω τὸν ἵππον ἐκ δένδρου privežem za drevo, τὸν νεκρὸν ἔλαβεν ἐκ τῶν ποδῶν mrtveca je prijel za noge, ὁδοιπορέω ἐκ σκήπτρου opirajoč se na palico. 2. časovno: od, izza, po: ἐξ ἀρχῆς spočetka, od nekdaj, ἐκ νεότητος εἰς γῆρας, ἐκ παίδων od mladih nog, ἐκ τοῦ ἀρίστου takoj po zajtrku, ἐκ πολλοῦ zdavnaj, davno, τὰ ἐκ τούτων nadaljnje, ἐξ ἡμέρας po dnevi, v teku dneva, ἐκ νυκτῶν ponoči, ἐξ ἡμέρας εἰς ἡμέραν od dne do dne, ἐκ τούτου od tedaj, ἐξ οὗ, ἐξ ὅτου odkar, ἐκ τοῦ od tedaj, ἐκ πολλῆς ἡσυχίης po dolgem molčanju, ἐκ φόβου φόβον τρέφω skrb za skrbjo, μόχθος ἐκ μόχθων neprestane nadloge ali težave. 3. preneseno; pomenja pa: a) izvor: iz, od γίγνομαι, εἰμὶ ἔκ τινος izviram iz, rodim se komu, ὄναρ ἐκ Διός ἐστι prihaja od Zevsa, θάνατος ἐκ μνηστήρων, ἡ ἐξ ἐμοῦ ἄνοια ki izvira iz mene = moja nespamet; tako posebno pri glagolih μανθάνω, λαμβάνω, ἔχω, ἀκούω τι ἔκ τινος; b) snov, iz katere je kaj narejeno: iz τεῖχος ἐκ ξύλου ποιῶ, ζῶ ἔκ τινος živim od česa; c) včasih = ὑπό od, po, za φιλοῦμαι ἐκ Διός, ἀπόλλυμαι, προδίδομαι ἔκ τινος, ἐκ θεόφιν πολεμίζω z božjo pomočjo; d) povod ali vzrok: po, vsled, zaradi, iz ἐκ τραύματος ἀποθνῄσκω, ἐκ τέχνης κακῆς πράσσω z zvijačo, ἐξ ἔριδος μάχομαι iz sovraštva, ἐκ φόβου vsled strahu, ἐκ τίνος ἐπλήγης zakaj? ἀρέσκω, μισέω ἔκ τινος zaradi (vsled) česa, ἐκ τούτου vsled tega, zato, potem; e) primernost: po ὀνομάζω ἐκ γενεῆς po rodu, κρίνω ἐκ τῶν ἔργων, ἐκ τῶν ὡμολογημένων po dogovoru, νομίζω ἐκ τεκμηρίων, ἐξ ὧν ἀκούω κρίνω po tem, kar sem slišal, ἐκ τῶν παρόντων po sedanjih razmerah, ἐκ τῶν δυνατῶν po možnosti; f) način: ἐκ τοῦ δικαίου (ἀδίκου) pravično (krivično), ἐκ παντὸς τρόπου na vsak način, ἐξ ἴσου (ἰσότητος) enako, na enak način, ἐκ τοῦ εὐθέος očito, ἐκ ταχείας hitro, ἐκ δευτέρου drugič NT, ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, ἐκ τῆς ψυχῆς od (iz) srca, ἐκ δόλου zvijačno, ἐκ τῆς νικώσης po večini glasov, ἐξ ἑτοίμου lahko; NT μέλη ἐκ μέρους udje med seboj, vsak po svojem namenu, ἐκ μέρους γιγνώσκω, προφητεύω deloma, pomanjkljivo, ἐκ συμφώνου po dogovoru NT.

ἐκ-βαίνω [gl. βαίνω, dor. ἐκβάω, s pt. praes. ἐκβῶντες, tudi v tmezi] 1. intr. a) grem iz, izidem, izhajam, izstopam, izkrcavam se ἐκ τῆς νεώς, zapuščam ἐκ τοῦ σώματος, τύχης pot sreče, grem doli πέτρης, grem kvišku, na goro πρὸς τὸ ὄρος, mislim kaj drugega ἄλλοσε, βοὴ ἐξέβη glas se je zaslišal; b) oddaljim se, odstranim se (v govoru), pridem na kaj, zaidem ἔνθεν ἐπὶ (ὅθεν εἰς) ταῦτα ἐξέβην, pridem, zabredem ἐς τοῦτ' ἀλγηδόνος; c) ἐκβαίνει izide se, zgodi se, κατὰ γνώμην po želji, pripeti se, izpolni se na kom, pokaže se kdo kot kaj κάκιστος, τὸ τελευταῖον ἐκβάν končni izid, zvršetek. 2. trans. ep. aor. 1. in fut. act. a) izpeljem, izkrcam; b) prestopim, prelomim ὅρκον.

ἐκ-μετρέω izmerim; med. izmerim sebi ὅπλα; χθόνα ἄστροις po zvezdah pot = prepotujem,.

ἐκτροπή, ἡ 1. (ἐκ-τρέπω) odvrnitev, odvajanje, odvod. 2. (ἐκ-τρέπομαι) stranska pot, λόγον odstop od …, ὁδοῦ prenočišče. 3. grda navada, razvada.

ἐμ-ποδών adv. (πούς) pred nogami 1. na poti, za napotje, ovirajoč; τὸ ἐμποδών zadržek, ovira, zapreka, τὸ ἐμποδὼν καθαρὸν γίνεται zapreka se odpravlja, ἐμποδών εἰμι na poti sem, τί ἐμποδών; kaj ovira ali brani? τινός, ἀποθανεῖν, τοῦ μὴ ὁρᾶν; ἐμποδὼν ἔστην ovrl sem, da … 2. kar pride komu na pot, na kar kdo naleti, ἐμποδὼν γίγνομαι pridem na pot (pod roke), oviram, zastopim pot.

ἐξ-αίρω, ep. in ion. ἐξ-αείρω (gl. αἴρω) 1. act. a) dvignem iz česa, (po)vzdignem πόδα, povišam, storim mogočnega οἰκίαν; b) povečam, zgradim τεῖχος; ὑψοῦ poveličujem, povzdigujem, slavim; c) odganjam, odpravljam, odnašam τινὰ ἔκ τινος, τίς σ' ἐξῆρεν οἴκοθεν στόλος; kakšna pot te je spravila z doma?; d) razburim, razdražim, pomirim, ohrabrim, osrčim; βίον ἡδοναῖς živim v radosti in veselju, μένος razsrdim se, θανεῖν gonim v smrt. 2. pass. vzdignem se, prevzamem se, ἐλπίσιν κεναῖς navdajajo me prazne nade. 3. med. odnesem s seboj, pridobim si μισθούς, πολλὰ Τροίης uplenim v Troji, odpeljem αὐτόν, večam, pomnožim (po svoji krivdi) νόσον.

ἐξ-ανύω, ἐξ-ανύτω 1. act. a) do-, izvršim δέσμα, izpolnim βίοτον, χρέος, dosežem, dobim; b) (u)morim; c) (na videz) intr. (sc. ὁδόν) dokončam pot, dospem kam; πλέων priplovem, prijadram. 2. med. dovršim zase, pridobim si, izprosim si παρά τινος.

ἐξ-ελαύνω, ἐξ-ελάω [gl. ἐλαύνω; ep. fut. inf. ἐξελάαν, pt. ἐξελάων, aor. ἐξήλασα in -έλασα, ion. aor. pass. ἐξηλάσθην (tudi v tmezi)] 1. trans. iz-, preženem, izpodim, iztiram τινὰ (ἔκ) τινος, ἐκ γαίης; ὀδόντας izbijem zobe (iz čeljusti), Ἴακχον vodim izprevod I. v Elevzino, στρατιήν izpeljem svojo vojsko, krenem z vojsko na pot, δίκην teptam pravico; ποιήματα napravim vzboklo podobo, izklešem s kladivom umetnine; o kovinah: kujem, napravljam (opeko). 2. intr. odpeljem se, izjašem, grem na obhod, odrinem, korakam naprej. 3. med. = act. prepodim, iztiram iz svoje dežele.