Franja

κακός 3 [comp. κακίων, poet. κακώτερος, sup. κάκιστος gl. χείρων, χερείων, χερειότερος, χείριστος in ἥσσων] 1. telesno: slab, nesposoben ἀλήτης, nezmožen, neraben; plah, bojazljiv, strahopeten πρὸς αἰχμήν; grd εἶδος, siromašen εἵματα; γένος podel, nizek, ubog, neplemenit. 2. nravno: slab, zanikaren, zloben, hudoben, ničvreden, εἰς φίλους nezvest, εἰ μὴ 'γὼ κακὸς γνώμην ἔφυν če prav sodim, ako se ne motim, κακοὶ γνώμαισιν neumneži, κακός εἰμι πρός τινα sovražen sem komu. 3. slab v posledicah, razmere, stanje: nesrečen, poguben, hud, φάρμακον strupen, ὄρνις nesrečo oznanjajoč, λόγοι, ῥήματα psovke, nevaren ἕλκος. 4. subst. a) κακός, ὁ hudobnež, zlobnež, strahopetnež; b) τὸ κακόν, τὰ κακά α.) zlo, nesreča, nezgoda, škoda, beda, nevarnost, hudobija, κακὰ κακῶν najhujše zlo (nesreča), τὰ κάκιστα največja nesreča; β.) psovke, spletke, napaka, κακὰ δίδωμι storim, πάσχω trpim (gl. κακὸν ποιῶ, ἐργάζομαι, δρῶ τινα). 5. adv. κακῶς slabo, hudobno, grdo, zgrda, zlobno, zanikrno, κακῶς ἔχω τι zanemarjam, κακῶς ἔχω slabo se mi godi; κακῶς ποιῶ škodujem komu (τινά), τί (o)pustošim, κακῶς λέγω τινά žalim koga, grdo govorim o kom κακῶς πράττω, ἔχω, πάσχω ὑπό τινος trpim zlo, škodo, nesrečo; κακῶς ἀκούω ὑπό τινος sem pri kom na slabem glasu (gl. ἀκούω).

κακοῦργος 2 (ep. κακο-εργός) 1. hudoben, hudodelen, zloben, zvijačen, sleparski; subst. hudodelnik, zločinec, razbojnik NT. 2. škodljiv, poguben, škodujoč, τινός komu.

κελαινός 3 (gl. κηλίς) ep. poet. temen, črn; pren. poguben ξίφος, s smrtno senco zastrt βλέφαρα.

λευγαλέος 3 [Et. lat. lugeo, luctus] ep. nesrečen, žalosten θάνατος, reven πτωχός, poguben δαίς, πόλεμος, malopriden φρένες.

λοίγιος 3 ep. poguben, nevaren, (ἔργα) λοίγια pogubne, nevarne, strašne stvari, οἴω λοίγι' ἔσεσθαι menim, da se bo to pogubno končalo.

λῡγ-ρός 3 (lat. lugeo) ep. poet. 1. žalosten, bridek, poguben, pogubonosen, beden, nesrečen. 2. bojazljiv, slab (v boju), τὰ λυγρά poguba, nesreča, žalost.

μέρ-μερος 2 ep. 1. znamenit. 2. grozen, strašen, poguben μέρμερα ῥέζων.

μητιάω med. ep. μητίομαι [praes. 3 pl. μητιόωσι, 2 pl. μητιάασθε, impf. μητιόωντο, pt. μητιόωσα] 1. intr. posvetujem se, razmišljam, preudarjam. 2. trans. izmišljam, sklepam, namerjam νόστον, naklepam, snujem, pripravljam θάνατον, κακά dajem poguben nasvet z inf.

ὀιζῡρός 3 ep. ion. [comp. -ρώτερος, sup. -ρώτατος] žalosten, beden, nesrečen, poguben.

ὀλέθριος 2 in 3 1. poguben, smrten, ἦμαρ dan pogube ali smrti. 2. nesrečen, nevreden.

ὀλόεις 3 poet., ὀλοός 3 ep. poet. ὀλοιός 3 ep. ion. [Et. iz ὀλοϝο-ς, po dissim. iz ὀλε-ϝος, gl. ὄλλυμι] 1. poguben, škodljiv, strašen, grozen, krut, smrtonosen; ὀλοὰ φρονέω τινί snujem komu pogubo. 2. pass. pokvarjen, izgubljen, nesrečen.

ὀλοό-φρων, ονος, ὁ, ἡ (φρονέω) ep. kdor snuje komu pogubo, poguben, lokav, potuhnjen, togoten, ljut.

ὀλοφ-ώιος 2 ep. lokav, zvit, poguben, τὰ ὀλοφώια spletke, potuhnjenost.

οὔλιος 3 ep. (οὖλος²) poguben, škodljiv; ἀστήρ Sirij, ki donaša silno vročino in mrzlico.

οὐλόμενος 3 1. ep. poet. = ὀλόμενος. 2. pt. aor. med. od ὄλλυμι poguben, pogubonosen, nesrečen.

οὖλος² 3 (ὄλλυμι) ep. poguben.

παν-ώλεθρος 2 (ὄλεθρος) ion. poet. παν-ώλης 2 (ὄλλυμι) poet. 1. popolnoma uničen, propal, pokvarjen, brezbožen. 2. zelo poguben, škodljiv, poln nesreče.

πευκ-εδανός 3 oster, hud, poguben πόλεμος.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πολύ-φθορος 2 (φθείρω) poln pobojev, poguben, nesrečen.