Franja

αὐθ-αίρετος 2 (αἱρέομαι) 1. radovoljen, po svoji volji izbran; θάνατος samomor; στρατηγός poveljnik, ki si je sam prisvojil poveljstvo. 2. iz lastne krivde, česar si je kdo sam kriv, kar si je kdo sam nakopal πημοναί, δουλεία.

αὐτ-άγρετος 2 (ἀγρέω) 1. ep. kar je kdo sam (po svoji volji) izbral; εἰ εἴη αὐτάγρετα πάντα ko bi mogli sami vse (po svoji volji) izbrati. 2. poet. radovoljen, iz svoje volje.

αὐτό-γνωτος 2 (γιγνώσκω) poet. kar kdo sam od sebe sklene ali izvoli, svojevoljen, samovoljen, ὀργή lastna trma.

αὐτο-δαής 2 (δαῆναι) poet. česar se je kdo sam naučil, neumeten, naraven.

αὐτό-φωρος 2 (φωράω) pri tatvini ali kakem dejanju zasačen; ἐπ' αὐτοφώρῳ v/pri kakšnem dejanju (zasačen); komur je krivda dokazana; ἀμπλακήματα zločin, pri katerem se človek sam zasači ali ki ga kdo sam odkrije.

αὔχημα, ατος, τό (αὐχέω) bahanje, hvalisanje, prevzetno samozaupanje, bahava predrznost, stvar, s katero se kdo baha; kras, ponos, slava, αὔχημα δόξης slavno ime, velika slava.

βέβηλος 2 (βαίνω) 1. dostopen, kamor sme kdo stopiti, nesvet, neposvečen, τὸ βέβηλον neposvečena tla. 2. nečist, brezbožen, posvetnjak NT.

γνῶσις, εως, ἡ (γνῶναι) 1. spozna(va)nje, mišljenje, znanje NT, izprevidnost, razsodnost, ἡ τοῦ οἰκείου γνῶσις ἀπιστεῖται ne more se spoznati, je li kdo prijatelj ali sovražnik. 2. (raz)sodba, (po)znanje.

γυμνᾰ́ζω (γυμνός) 1. act. storim, da kdo neoblečen telovadi; urim, vežbam, vadim σῶμα, utrjujem, krepim τινά, περί τι v čem, τινί s čim. 2. med. a) neoblečen telovadim, vadim se, urim se, vežbam se περί τι, ἔν τινι v čem, τὴν τέχνην v umetnosti, γυμνάζομαί τι urim se v čem; b) navadim se česa, privadim se čemu.

δαμάζω, ep. δαμνάω, ep. poet. δάμνημι, δάμναμαι [Et. lat. domare, nem. zähmen (got. tamjan); gršk. še: δμητός, ἀδάματος, δμώς. – Obl. 2 s. med. δαμνᾷ, impf. 3 s. ep. δάμνα, fut. δαμάσω, δαμάω, 3 sg. δαμᾷ in δαμάᾳ, 3 pl. ep. δαμόωσιν, aor. ἐδάμασ(σ)α; med. 3 sg. cj. δαμάσσεται; pf. pass. δέδμημαι; plpf. 3 pl. δεδμήατο; aor. pass. ἐδαμάσθην, ἐδμήθην in ἐδάμην; 3 pl. δάμεν, cj. δαμήω, δαμείω, inf. δαμῆναι, δαμήμεναι] krotim 1. act. a) krotim, strahujem, udomačim, upregam v jarem; b) omožim (deklico s kom τινί); c) obvladam, uženem, premagam, podjarmim, ubijem, slabim, ugonobim, πληγῇσιν bičam, κισσός objemam, oklepam. 2. pass. a) ukrotijo me, podležem (ὑπό) τινι, ὑπό, ἔκ τινος premaga me kdo, pokoravam se; pf. podložen sem, pokoren sem, služim; b) dam se preprositi, vdam se prošnjam; c) oslabim (-eti). 3. med. = act. οἴνῳ φρένας omamim srce z vinom.

δια-δέξιος 2 ion. zelo povoljen ali ugoden, veliko srečo obetajoč; διαδέξιον ποιέομαί τινα mislim, da pomenja kdo veliko srečo.

δια-κρῑ́νω (gl. κρίνω) [aor. pass. ep. διεκρίνθην, inf. διακρινθήμεναι; fut. pass. διακριθήσομαι, ep. ion. med. διακρινέομαι] I. act. 1. razločim, razdružim, razslavim, ločim αἰπόλια, τινὰ ἀπό τινος. 2. razstavim v dele, razberem, izberem, dam prednost, τίς σε διακρίνει kdo ti daje prednost NT. 3. razlikujem, ločim σῆμα, οὐδένα διακρίνων brez ozira na osebo, οὐδὲν διεκέκριτο nobenega razločka niso delali. 4. odločim, razsodim, izrečem sodbo NT; pomirim, poravnam νεῖκος, dokončam πόλεμον. 5. presojam, priznam. II. med. in pass. 1. a) ločijo me, ločim se, pretrgam boj ἐκ τῆς ναυμαχίης, odpadem od koga ἀπό τινος, διακεκριμένοι ločeni, posebej; b) razidem se; c) borim se, merim se s kom μάχῃ πρός τινα, τινί NT; d) pomirim se, spravim se s kom; e) dvomim NT. 2. odloči se kaj.

δι-αναπαύω 1. act. pustim, da se kdo (vmes) odpočije τινά. 2. med. odpočijem se, oddahnem si.

δίκη, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodnijske razsodbe, δίκην οὐκ ἐδίδοσαν niso dovolili (pripustili) sodnijske razsodbe; b) pravda, prepir, tožba, sodnijska obravnava (Pl. Fed. 58 c); δημοσία δίκη državna obtožba (= γραφή), δίκη κλοπῆς tožba radi tatvine, δίκην εἰπεῖν braniti se, zagovarjati se pred sodiščem, εἰς δίκας καθίστημι, ἄγω pozovem pred sodišče ali na odgovor, zatožim, διὰ δίκης εἶμι πατρί prepiram se z očetom, zatožim očeta, δίκη γίγνεται stvar se sodnijsko odloči, pravda se vrši ali odloči, δίκην ὑπέχω podvržem se pravdi (ali kazni, gl. 4), δίκην δίδωμι παρά τινι nastopim pravdno pot, začnem tožbo, podvržem se sodnijski odločbi, δίκην δίδωμι καὶ λαμβάνω pridem pred sodišče kot obtoženec in kot tožnik, δίκην τῶν διαφόρων ἀλλήλοις δίδωμι καὶ δέχομαι pripustim v medsebojnih prepirih sodnijsko odločbo in se ji tudi sam podvržem, δίκην δικάζω gl. δικάζω; τὴν δίκην διακρίνω razsodim. 4. kazen, globa, povračilo, δίκην ἐπιτίθημι naložim kazen, δίκην δίδωμι a) ὑπό τινος trpim kazen, kaznuje me kdo; b) dam zadoščenje, δίκην ἐσχάτην δίδωμι pretrpim najhujšo kazen, τινός za kaj, δίκην τίνω, ἐκτίνω, ἐπιτελέω trpim kazen, kaznuje me kdo, plačam kazen, pokorim se; δίκην λαμβάνω dobim zasluženo kazen, δίκην αἰτέω, αἱρέομαι zahtevam zadoščenje, δίκας αἴρομαι παρά τινος maščujem se nad kom, kaznujem koga, δίκην ὑπέχω dobim zasluženo kazen, podvržem se kazni, τινί dam komu zadoščenje, τὴν δίκην φεύγω skušam kazni uiti (pa tudi izgubim pravdo), δίκην ἔχω α.) imam (dobil sem) zadoščenje; β.) prejmem zasluženo kazen.

δογματίζομαι pass. pustim, da se mi dajejo postave, veleva mi kdo NT.

δοκέω [Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu mnenju; zdi se mi prav primerno, umestno, spoznam za dobro, sklenem (tudi brez μοι); ἔδοξέ μοί τι ali z inf. ali acc. c. inf. sklenil sem, ταῦτα to se je sklenilo, to so sklenili, ἔδοξα ἀκοῦσαι menim, da sem slišal; z inf. ὡς ἐμοὶ δοκεῖν kakor se meni zdi, kakor mislim, po mojem mnenju; pt. δόξαν (abs. acc.) ker, ko se je sklenilo; slično δόξαντα ταῦτα, δόξαντος δὲ τούτου; τὰ δόξαντα sklepi, τὰ δοκοῦντα τοῖς ἀνδρώποις kar se ljudem zdi verjetno, mnenje, prepričanje ljudi.

δοξαστός 3 namišljen, kar si more kdo predstavljati (misliti), dozdeven, domnevan τροφή.

δυσ-μεταχείριστος 2 (μεταχειρίζω) s čimer se je težko baviti, στρατός česar se kdo težko loti, kar kdo težko napade.

δυσωπέω (ὤψ) storim, da kdo povesi oči, osramotim; pass. bojim se, plašim se τινά.

ἐγ-γίγνομαι med., ion. -γίνομαι [ep. pf. 3 pl. ἐγγεγάασι] 1. rodim se, nastanem, postanem v čem, stanujem, živim v, κόπος polasti se me, loti se me utrujenost, postanem truden; vsadi se mi kaj, prirojeno mi je kaj πόθος; λήθη τινὸς ἐγγίγνεται (kdo) pozabi na kaj. 2. a) stopam med kaj, potekam, minevam med tem (o času); b) nastopam τὶς λέγων. 3. impers. ἐγγίγνεται mogoče je, dovoljeno je τινί z (acc. c.) inf.; ἐγγενόμενον ker (mu) je bilo mogoče.