Franja

παίζω [fut. παίσομαι, aor. ἔπαισα, pf. πέπαικα, pass. πέπαισμαι] igram se (kot otrok), šalim se (opp. σπουδάζω), zabavam se, razveseljujem se, sem vesel, rečem kaj v šali, plešem, lovim κατ' ἄλσος, izmišljam ali storim kaj za šalo, λόγον παίζω λέγων samo šalim se, μετρίως ἤδη πεπαίσθω τὰ περὶ λόγων naj bo konec te zabavne razprave o govorih.

παρα-σκευάζω [ion. plpf. pass. παρεσκευάδατο, adi. verb. παρασκευαστέον] 1. act. a) pripravim, priredim, napravim, doženem, dokončam, uredim τί, τί τινι kaj za koga, εἴς τι, ἐπί τι; pos. α.) oskrbim, oborožim, opremim τί τινι; β.) priskrbim, dam, podelim komu kaj τινί τι; γ.) z dvojnim accus. naredim koga za kaj τὸ σῶμα βέλτιον, τινὰ εὐσεβέστερον; δ.) z acc. c. inf., ὅπως itd. delam nato, skrbim za to, da, storim, učinim da, τὰ παρεσκευασμένα priprave, οἱ παρεσκευασμένοι urejena vojska; b) napravljam koga sposobnega za kaj, naščuvam, izpodbujam τινὰ εἴς τι, παρασκευασμένος pripravljen, voljan, odločen. 2. med. a) pripravim, priredim, oborožim, oskrbim kaj sebi, τὴν γνώμην pripravim se; b) dam si kaj narediti ὅπλα εἰς πόλεμον; c) pripravim se k čemu, oborožim se, τὰ ἐμαυτοῦ izvršujem svoje priprave; trudim se, nameravam kaj εἰς, πρός τι, ὅπως, ὥστε. ὡς s pt. fut.: ὡς ἀπιών pripravljam se na odhod, ὡς μάχης ἐσομένης, οἴκαδε pripravljam se na povratek, domov.

πάρ-εργον, τό postranska stvar, postransko opravilo, dodatek, privesek, ὡς ἐν παρέργῳ τῆς ἐμῆς δυσπραξίας da, kajti to je v primeri z mojo nesrečo manj važno, ἐκ παρέργου ποιοῦμαί τι smatram kaj za postransko (manj važno) stvar, ἐν παρέργῳ θοῦ με vzemi me kot nameček, (ὡς) ἐν παρέργῳ, ἐκ παρέργου mimogrede, zraven.

προ-εργάζομαι [augm. ἠργ- in εἰργ-, redupl. εἰργ-] prej delam, trudim se za koga, narejam kaj za koga, pridelujem, pridobivam si kaj; pt. προειργασμένος prej pridobljen (δόξα); subst. τὰ προειργασμένα prejšnja dela.

σημαίνω [fut. σημανῶ, aor. ἐσήμηνα, (-μᾱνα), pf. σεσήμαγκα, pass. pf. σεσήμασμαι, 3 sg. -ανται, inf. -άνθαι, pt. -ασμένος, aor. ἐσημάνθην, fut. σημανθήσομαι; med. fut. σημανοῦμαι, aor. ἐσημηνάμην; ep. fut. act. σημανέω, aor. σήμηνα] I. act. 1. zaznamenujem, označujem, zapečatim; πλῆθος obračam pozornost na. 2. a) dam znamenje, da se kaj izvrši, dam geslo, povelje (v vojni), dogovorim se s kom po znamenju, τὸ πολεμικόν dajem (s trobento) znamenje, ἀνακώρησιν za umik, impers. σημαίνει zatrobi se; b) sploh: dam povelje, zapovedujem, velim, ukazujem, sem komu gospodar (poveljnik) τινί, τινός (ep.), ἐπί τινι, z inf.; c) kažem, razglašam τί; d) o bogovih: dajem, pošiljam usodno znamenje, naznanjam prihodnost; o stvari: pomenjam. 3. a) javljam, naznanjam, sporočam (da se je kaj zgodilo) πρός τινα; s pt. Κρέοντα προσστείχοντα da se Kreon bliža; b) tolmačim, razlagam; c) dokazujem. II. med. 1. označujem kaj za svoje (za sebe), (za)pečatim si, dam si zapečatiti. 2. spoznavam iz znamenj, sklepam, domnevam.

σκῆψις, εως, ἡ (σκήπτω) izgovor, pretveza, razlog, vzrok, σκῆψιν ποιῶ izgovarjam se, σκῆψιν ποιοῦμαί τι jemljem kaj za izgovor, φόνον σκῆψις obdolžitev, σκῆψιν δείκνυμι, sklicujem se na kaj, σκῆψιν φέρω τινί opravičujem koga.

σύγγνοια, ἡ, συγγνώμη, ἡ (συγ-γιγνώσκω) συγγνωμοσύνη, ἡ (συγγνώμων) odpustitev, odpuščanje, pomiloščenje, prizanašanje, prizanesljivost NT, συγγνώμην ἔχω (ἀπονέμω, ποιοῦμαί) τινι (περί) τινος odpuščam, ne zamerim, prizanašam komu v čem, ἡ τύχη συγγνώμην ἔχει zasluži odpuščanje ali prizanašanje, συγγνώμην τι ἔχω imam kaj za opravičbo (v opravičilo), συγγνώμη γίγνεται ἐκ ἐμεῦ odpuščam, συγγνώμη ἐστίν more se oprostiti (odpustiti).

συμφορά, ἡ, ion. -ρή 1. dogodek, naključje, slučaj, usoda; a) sreča (ἀγαθή); b) nesreča, nezgoda, bolezen, izguba, trpljenje, poraz; pl. slučaji nesreče, συμφορὴν ποιοῦμαί τι ženem si kaj k srcu, smatram kaj za veliko nesrečo, žalostim se, συμφορᾷ χράομαί τινι imam nesrečo, sem nesrečen, vdam se žalosti nad nesrečo. 2. posledica, izid, uspeh.

ὑπο-λείπω (gl. λείπω) 1. act. za seboj puščam, zapuščam, ostavljam, prepuščam πόλεμόν τινι, λόγον τινί priznavam, da je mogoče. 2. pass. a) puščajo me zadaj, zaostajam za kom τινός, τὸ ὑπολειπόμενον zadnja straža, zaostajalci, upehanci, betežniki; b) (pre)ostajam ἄεθλον, οὐδὲν ὑπολείπεται ἄλλ' ἢ ποιεῖν; c) o času: potekam, minevam νύξ. 3. med. (za)puščam kaj sebi, pridržujem si kaj, puščam kaj za seboj, puščam koga nepokopanega.

φυλάσσω [fut. φυλάξω, aor. ἐφύλαξα, pf. πεφύλακα, pass. pf. πεφύλαγμαι, aor. ἐφυλάχθην, adi. verb. φυλακτέον; med. fut. φυλάξομαι (tudi pass.), aor. ἐφυλαξάμην; ep. pr. inf. φυλασσέμεναι, aor. ind. φύλαξα, cj. φυλάξομεν] I. act. 1. intr. a) bedim, čujem, stražim (φυλακὰς φυλάσσω), stojim (sem) na straži, stražim, νύκτα črez noč, vso noč, τινί za koga, περί τι pri čem, okrog česa; b) pazim, gledam, čakam, prežim πηνίκα ἔσεσθε. 2. trans. a) čuvam, varujem, stražim kaj, ohranjujem, branim τινά, τί, δῶμα ostanem v hiši (ne zapustim hiše), τινὰ ἀπό τινος varujem koga pred kom, branim koga česa NT, τινί τι shranim, spravim kaj za koga; b) prežim, čakam na kaj νόστον, ἐτησίας, gledam, pazim ἓν μόνον, brigam se za kaj πρᾶγμα; c) ohranim αἰδῶ καὶ φιλότητα, τὸ πιστόν vero, obdržim τἀγαθά, χόλον gojim jezo; častim, spoštujem, izpolnjujem συντεθέντα, νόμον NT, ὅρκια, ἔπος sem poslušen; pass. φθόνος φυλάσσεται παρ' ἐμοί gojim zavist. II. med. 1. = act. intr. bedim, stražim (Il. 10, 188). 2. ohranim pri sebi (zase) τὰ λελεγμένα, νόμον izpolnjujem NT. 3. zavarujem se, τινί s čim; varujem se, πεφυλαγμένος εἰμί sem oprezen (previden), ἀπό τινος varujem se česa NT, τί, τινά varujem se česa (koga), skušam uiti, izogibljem se; φυλάττομαι μή (ὡς μή, ὅπως μή, ὥστε μή ali acc. c. inf). = caveo, ne; φυλάττομαι νεῶν, μή bojim se za ladje, da ne bi; φυλαττόμενος πορεύομαι oprezno (previdno) hodim.