πρόφασις1, εως, ἡ (προ-φαίνω) 1. namišljen vzrok, izgovor, ovinek, pretveza, opraviče(va)nje; videz, ἐπὶ, ἀπὸ προφάσεως, πρόφασιν, προφάσει, ἐν προφάσει, διὰ, κατὰ πρόφασιν pod pretvezo, na videz, baje, po (njegovih) besedah, češ. 2. resničen razlog, vzrok, povod, prilika, namen, τινός za kaj; z inf., ὥστε, ὡς; προφάσεις ἔχω imam vzrok, ἀπ' οὐδεμιᾶς προφάσεως brez vsakega vzroka.
σκῆψις, εως, ἡ (σκήπτω) izgovor, pretveza, razlog, vzrok, σκῆψιν ποιῶ izgovarjam se, σκῆψιν ποιοῦμαί τι jemljem kaj za izgovor, φόνον σκῆψις obdolžitev, σκῆψιν δείκνυμι, sklicujem se na kaj, σκῆψιν φέρω τινί opravičujem koga.
σόφισμα, ατος, τό (σοφίζω) 1. vse, kar je razumno ali zvijačno izmišljeno, umetna iznajdba, velika znanost; izmišljena stvar, izmišljotina. 2. zvijača, zvit ali moder naklep, prevara, izgovor, lažimodrost; napačni sklep, nespametno postopanje τῆς θεοῦ.
ὑπο-φορά, ἡ izgovor, pretveza, ugovor, sklicevanje na kaj τινός.