Franja

ἀξιο-τέκμαρτος 2 (τεκμαίρομαι) ki dobro (verjetno) dokaže; ἀξιοτεκμαρτότερον τοῦ λόγου τὸ ἔργον dejanje boljše dokazuje (je verjetnejše) kakor besede.

ἄ-ξῠλος 2 1. (ἀ cop.) drevnat, lesovit, poln dreves, ὕλη gost, dobro zarastel gozd. 2. ion. (ἀ priv.) ne z gozdi obrastel, negozdnat, brez gozdov.

ἁπαλο-τρεφής 2 (τρέφω) ep. dobro rejen, tolst, pitan.

ἀπειρό-κακος 2 kdor ne pozna zla ali bolečine; τὸ ἀπειρόκακον pomanjkanje slabih izkušenj, dobrodušnost, dobro srce.

ἀραρίσκω [Et. kor. ἀρ spojiti, zložiti; gršk. ἁρμός, ἅρμα, ἄρθρον, ἀρέσκω se ujemam, ugajam; lat. artus, armus, arma. – Obl. impf. ep. ἀράρισκον, aor. ἦρσα, ἄρσα, ἤραρον, ἄραρον, aor. pass. 3 pl. ἄρθεν; intr. pf. ἄρηρα, pt. ἀρηρώς, υῖα, plpf. ἠρήρειν, ἀρήρειν, aor. ἤρᾰρον, aor. med. ἄρμενος]. I. trans. act. in pass. 1. spajam, sestavljam, vežem, sklopim, sklepam; ἐπεὶ ἀλλήλους ἄραρον βόεσσι ko so se s ščiti tesno (drug k drugemu stisnili) sklenili; στίχες ἄρθεν vrste so se strnile; ἄγγεσιν ἅπαντα spravim vse v posode; τοῖχον λίθοισι sezidam zid iz kamenja. 2. a) prikrojim, prilagodim, zadovoljim; ἄρσαντες κατὰ θυμόν (γέρας) izberem po svoji želji; ἐρέτῃσι νῆα preskrbim z; b) razveseljujem, okrepčavam θυμὸν ἐδωδῇ; ἀλλ' ἐμέ γ' ἁ στονόεσσ' ἄραρεν φρένας me je krepčala, poživljala, razveseljevala; c) snujem, pripravljam komu kaj μνηστῆρσιν θάνατον; d) τοῖχον gradim. II. intr. 1. stisnem se, spojim se, sklopim se, prilegam se, dobro stojim, podajam se, prav sem, stisnjen sem; Τρῶες ἀρηρότες vkup stisnjeni, sklenjeni; ζωστὴρ ἀρηρώς tesno se prilegajoč (zapet); κόρυθες ἄραρον čelada se je dotikala čelade. 2. a) opremljen, okrašen sem s čim πρυλέεσσι; b) trdno stojim, οὐ φρεσὶν ᾗσιν ἀρηρώς nerazboren, nepremišljen; ταῦτ' ἄραρε to je sklenjeno, določeno, gotovo; c) = ἀρέσκω ugajam, dopadam, τινί s čim. III. med. ἄρμενος vložen, pritrjen ἐπίκριον, prikladen πέλεκυς.

ἀρι- (členica, sorodno z ἀρείων, ἄριστος) zelo, dobro.

ἀρί-γνωτος 2 in 3 (γιγνώσκω) ep. zelo poznaten, lahko poznaten, dobro (povsod) znan, zloglasen.

ἁρμόττω, ep. poet. ἁρμόζω (ἁρμός) [fut. ἁρμόσω, -ομαι, aor. ἥρμοσα, -άμην; pf. ἥρμοκα, pf. med. in pass. ἥρμοσμαι, aor. pass. ἡρμόσθην, fut. ἁρμοσθήσομαι; ion. pf. ἅρμοσμαι, adi. verb. ἁρμοστός, έος] I. act. 1. trans. a) zložim, spojim, sklopim, spahnem, pritaknem, primerim, ἐν ἄρκυσι vklenem; βάσιν βάσει hodim oprezno; b) zaročim, (o)možim; c) zapovedujem, urejam, upravljam; d) uglasim. 2. intr. a) zlagam se, sem primeren, spodoben; b) prilegam se, podajam se, dobro stojim θώρηξ; impers. spodobi se, primerno je; pt. ἁρμόζων primeren, priležen. II. med. 1. zlagam, gradim si; zaročim se, oženim se, vzamem za ženo τινά. 2. ubiram, uglasim λύραν. 3. ravnam se po čem πρός τι.

ἀρτί-κολλος 2 (κολλάω) poet. dobro prilepljen, dobro zlepljen, primeren, priležen.

ἀσκέω [3. sg. impf. ep. ἤσκειν] 1. umetno ob-, izdelujem, izgotavljam, umetno gladim χιτῶνα; krasim, snažim, lepšam; ἠσκημένος olepšan, okrašen; λόγῳ ἠσκημένος z omamo opremljen, iz-, namišljen. – pt. ἀσκήσας z glag.: lično, spretno, umetno. 2. bavim se s čim, opravljam, urim se, vežbam se, τί v čem; izvršujem kaj κακά; ἀσέβειαν sem brezbožen, gojim δίκαια; σιωπήν molčim; z inf. trudim se, navadim se česa; prizadevam si NT; τινά τι urim (vežbam) koga v čem; ἐχθρόν vzredim, ἠσκημένος uren, spreten, vrl, izvežban, εὖ ἠσκηκώς dobro izvežban. 3. med. (marljivo) se urim ταῦτα.

ἀσκητής, οῦ, ὁ (ἀσκέω) kdor se v čem uri, vadi, strokovnjak, τινός v čem, osobito rokoborec, atlet po poklicu; ἀσκητής εἰμι κακῶν κἀγαθῶν ἔργων vnet sem (skrbim) za vse, kar je lepo in dobro.

ἀσπάζομαι d. m. [Et. najbrže iz ἀ(n̥) + seqv- (gl. ἄνθρωπος) "nagovoriti koga"] 1. prijazno sprejemam, pozdravljam, objemam, poljubujem, poslavljam se τινά, χερσί podajam roko v pozdrav. 2. božam, dobrikam se, laskam se, ljubim, spoštujem, želim komu vse dobro.

ἀ-σφαλής 2 (σφάλλω) ki trdno ali varno stoji 1. trden, večen, neomajen ἕδος, neizpremenljiv, neprestan νόμημα θεῶν. 2. gotov, varen, nedvomen, brez nevarnosti δρόμος, zanesljiv, prepričevalen ῥήτωρ, previden στρατηγός, potreben NT; φρονεῖν οὐκ ἀσφαλεῖς se lahko motijo; τὸ ἀσφαλές varnost, varen kraj; ἐν ἀσφαλεῖ na varnem (kraju). – adv. ἀσφαλῶς, ion. -έως in neutr. -ές gotovo, varno, brez nevarnosti διαπορεύεσθαι, ἑστάναι, natančno, dobro γιγνώσκειν, prepričevalno ἀγορεύειν; comp. ἀσφαλέστερον, sup. ἀσφαλέστατα.

ἀσφαλίζομαι med. [aor. pass. ἀσφαλισθῆναι s pas. pom.] dobro zavarujem; πόδας εἰς τὸ ξύλον denem v klado NT.

ἀ-φιλάγαθος 2 kdor dobro sovraži, sovražen dobremu NT.

βουλεύω (βουλή) [fut. βουλεύσω itd.; med. βουλεύσομαι tudi s pas. pom.] 1. act. sem svetovavec (aor. postanem svetovavec), svetujem, preudarjam, izmišljujem, sklepam, nameravam, snujem κακόν τινι; βουλεύων περί σε φαίνομαι pokaže se moje mišljenje nasproti tebi; βουλάς posvetujem se, βουλήν svetujem; ἐς μίαν sklenem soglasno, τὰ βεβουλευμένα sklepi, načrti; εὖ βεβούλευται dobro je sklenjeno. 2. med. a) posvetujem se, preudarjam (pri sebi), izmišljujem si; aor. ukrenem kaj; b) skrbim, brigam se za, sklepam.

δι-ακρῑβόω 1. act. skrbno napravim, natančno preiščem ali razložim; dobro poznam τὰς τάξεις. 2. med. skrbno presodim, točno razložim. 3. pt. pf. pass. διηκριβωμένος (zelo) natančen, zelo skrben.

δια-λαμβάνω [pf. pass. ion. διαλέλαμμαι] 1. vzamem narazen: a) ločim, razdelim, delim, odločim, (ἐλέγχω) διαλαβών vsakega posebej, zapored; θώρακες διειλημμένοι τὸ βάρος oklepi, katerih teža je na posamezne telesne ude dobro razdeljena; b) obmejim, napravim mejo z ὅρους στήλαις, χρώμασι διειλημμένος okrašen, olepšan; c) prekinem govor, preneham, pomolčim λέγοντα; d) dobim svoj (določeni) delež. 2. a) primem na sredi, primem koga črez pas, držim, zgrabim, primem z obema rokama, obsežem, obdajam, ἡ ψυχὴ διειλημμένη ὑπὸ τοῦ σωματοειδοῦς duša, obdana od telesnih snovi; b) umejem, razumem, verujem, prepričan sem.

δια-μνημονεύω 1. spominjam se, dobro pomnim. 2. omenjam; s pt. διαμνημονεύεται ἔχων omenja se tudi, da je imel.

δια-σφάλλομαι popolnoma zgrešim, imam nesrečo; οὐ δ. dobro se mi posreči.