Franja

ἀ-κήλητος 2 (κηλέω) ki se ne da očarati ali premotiti, neupogljiv, nespravljiv.

ἀ-κήρυκτος 2 (κηρύττω) 1. od klicarja nenapovedan (πόλεμος), nenaden; πόλεμος ἄσπονδος καὶ ἀκήρυκτος vojna, v kateri se ne sprejme klicar z mirovnimi pogoji; (ἔχθρα) nespraven, neutolažen. 2. ἀκήρυκτος μένει ne da o sebi nobenega glasu. – adv. ἀκηρυκτεί in ἀκηρύκτως brez klicarjevega spremstva, brez glasnika.

ἀκούω [Et. iz ἀκούσjω; ἀκοή iz ἀκουσᾱ́, ἀκήκοα iz ἀκᾱ́κουσα, nem. hören (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qēu-ti), gršk. κοέω pazim. – Obl. fut. ἀκούσομαι, aor. ἤκουσα, pf. ἀκήκοα, plpf. ἠκηκόειν (ἀκηκόειν), pf. pass. ἤκουσμαι, aor. pass. ἠκούσθην, fut. ἀκουσθήσομαι, verb. adi. ἀκουστός]. 1. čujem, slišim, izvem τινός, τί, τινός τι; πατρὸς τεθνηῶτος da je oče umrl; τινὸς λέγοντος čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar; če je stvar negotova, stoji acc. c. inf.: τὸν μάντιν εἰπόντα ἤκουσε slišal je, da je vedeževalec rekel; ἀκούομέν σε ὄλβιον εἶναι slišimo, da si srečen; οἱ ἀκούοντες slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slôvem, sem na glasu, κακός smatrajo me za hudobneža, εὖ ἀ. sem na dobrem glasu, κακῶς sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, ὑπό τινος zasramujejo (psujejo) me, κακῶς πρός τινος moram poslušati od koga žarke besede; ἤκουον κόλακες imenovali so se hinavce, ἤκουον πρῶτοι εἶναι bili so na glasu kot prvi. 4. med. = act. Il. 4. 331. – praes. ima pogosto pomen pf.: slišal sem, vem, razumem NT I. Cor. 14. 2.

ἀκρῑβής 2 1. točen, natančen, temeljit, skrben, marljiv; δίαιτα stroga zmernost v jedi in pijači; θώρηξ prav tesen, tesno se prilegajoč oklep; τὸ ἀκριβές = ἀκρίβεια natančnost, strogost, ἐντὸς τοῦ ἀκριβοῦς ne tako strogo kakor zahteva zakon; ἐς τὸ ἀκριβὲς εἰπεῖν natančno povedano = pravzaprav. 2. varčen, skopuški; ἀκριβῶς καὶ μόλις komaj, jedva, toliko da še.

ἀ-κώλῠτος 2 (κωλύω) neoviran, prost; adv. ἀκωλύτως neovirano, ne da bi mu kdo branil NT.

ἄ-λαστος 2 [Et. ἀ priv + λαθέσθαι] ep. poet. 1. kar se ne da pozabiti ali preboleti; nepozaben, neznosen, zelo neprijeten (ἄχος, κακά), ἄλαστον ὀδύρομαι neprestano (neutolažno) tarnam; πένθος globoka žalost. 2. nesrečen, proklet, zaklet, brezbožen, ἀνήρ.

ἅλις adv. (iz Ϝάλις, εἴλω) 1. dovolj, dosti z gen.; s pt. ἅλις νοσοῦσ' ἐγώ zadosti je, da jaz trpim. 2. ep. obilno, trumoma, na kupih, v vršajih. 3. zadostno, v pravi meri, εἰ ἅλις ἔλθοι Κύπρις zmerno.

ἁλίσκομαι dep. [Et. iz Ϝαλίσκομαι ujet sem; sor. εἵλωτες (iz ἐϜέλωτες) spartanski sužnji, podstava evel. – Obl. fut. ἁλώσομαι, aor. ἑάλων, ἥλων, pf. ἑάλωκα, ἥλωκα, adi. verb. ἁλωτός; ep. aor. cj. ἁλώω. ἁλώῃ, inf. ἁλώμεναι in ἁλῶναι]. 1. ujamem (osvojim, uplenim, dohitim) se. 2. zasačim se, θανάτῳ umorim se, poginem, padem; ὕπνῳ spanje me prevzame, obvlada; s pt. ἀδικῶν zasačim se, dokaže se mi, da delam krivico.

ἀλλά (advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!

ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.

ἀ-λῡ́πητος 2 (λυπέω) poet. ἄ-λῡπος 2 (λύπη) 1. brezbrižen, brezskrben (βίος), brez bolečin, blag (γῆς βάθρον), brez tuge, κακῶν brez nesreče. 2. ne žaleč, ne nadlegujoč; adv. ἀλύπως brez razžaljenja, ne da bi razžalil.

ἁλώσιμος 2 (ἁλίσκομαι) 1. osvojljiv, dobiten, ki se da lahko pridobiti, ujeti ἀνήρ. 2. razumljiv, umeven φροντίδι.

ἁμαξιαῖος 3 (ἅμαξα) tako velik, da napolni cel voz λίθος, dovolj za tovorni voz, ogromen.

ἁματροχιή, ἡ (τροχός) ep. trčenje voza z vozom, udar voza ob voz (Il. 23.422 je zabranil, da ni trčil voz ob voz).

ἄ-μεμπτος 2 (μέμφομαι) 1. pass. brez madeža, brez napake, brez graje, brezmadežen, izvrsten, vrl. 2. act. zadovoljen; ἄμεμπτον ποιῶ, ποιοῦμαί τινα zadovoljim koga. – adv. ἀμέμπτως obilno δῶρα ἐδίδου; zadovoljno, ἀ. δέχομαί τινα sprejmem koga tako, da je zadovoljen, ἀ. τελευτᾶν slavno umreti.

ἀ-μετάπειστος 2 kdor se ne da pregovoriti, neizpremenljiv.

ἀ-μήχᾰνος 2 (μηχανή) 1. act. kdor si ne more (ne ve) svetovati ali pomoči, v zadregi, v stiski, τινός zaradi koga, nezmožen, nesposoben εἴς τι, δρᾶν ἔφυν ἀ. po svoji naravi sem nezmožna (tako) ravnati; γυνή trapast, prismojen; ἀμηχάνως ἔχω ne morem, sem nesposoben. 2. pass. za kar ni pomoči (sredstva) a) težaven, nemogoč, nedosežen; ἀμήχανόν ἐστι nemogoče je; ἀμήχανός ἐσσι πιθέσθαι pretrmast si, da bi …, nikakor te ni mogoče prepričati; ὁδὸς ἀμήχανος εἰσελθεῖν pot, po kateri ni mogoče hoditi; ἀμήχανα nemogoče stvari; b) neverjeten, nepopisen, neizrekljiv; τὸ κάλλος nepopisna, zelo velika lepota; ἀμήχανος ὅσος nepopisno, neizrečeno velik; ἀμήχανοι τὸ πλῆθος nešteta množica; ἔργα strašen, grozen; ἀμήχανα παθεῖν grozno, strašno trpeti; ἀμήχανον ὅσον χρόνον silno dolgo časa; c) ki se ne da premagati (ozdraviti, odvrniti); ὄνειρος nerazumljiv, ki se ne da razložiti; συμφορά, κακόν nepremagljiv, neodvraten; νόσος neozdravljiv; ἀμήχανός ἐσσι tebi ni nihče kos.

ἀμοιβαῖος 3 in 2; ep. fem. ἀμοιβάς, άδος (ἀμοιβή) menjajoč se, vzajemen, zamenjan; βιβλία za zameno določen (pisma v odgovor); χλαῖνα plašč, ki ga je kdo imel, da ga je oblekel v najhujši zimi.

ᾰ̓μοιβός, ὁ 1. ep. zamenjajoč, namestnik; ἀμοιβοὶ ἦλθον prišli so, da bi stopili na njih mesto. 2. poet. τινός v nadomestilo za kaj.

ἀ-μυστί (μύω) ne da bi zaprl usta; v (enem) dušku.