Franja

Zadetki iskanja

  • κρηπίς, ῖδος, ἡ [Et. lat. carpisculum, obuvalo, hrv. krplje] 1. črevelj. 2. a) temelj, osnova, stojalo, podstava, podlaga ἀρετῆς; b) oklepen zid (pri jarku), breg (reke), temeljni kamen.
  • ὀ-κέλλω (gl. κέλλω) [aor. ὤκειλα] 1. trans. zapodim, vržem, treščim ladjo na breg, razbijem ladjo ob bregu. 2. intr. trčim ob breg, razbijem se ob bregu.
  • ὄρθιος 3 in 2 (ὀρθός) 1. navkreber ali v breg, strm ὁδός, pokoncu postavljen, pokoncu stoječ, navpičen γέρρα; ὥστε πάντας ὀρθίας στῆσαι τριχάς tako da so vsem stopili lasje pokoncu; τὸ ὄρθιον breg, strm vrh, pobočje, πρὸς ὄρθιον εἶμι (ἄγω) grem (peljem) navkreber, v breg, κατὰ τοῦ ὄρθίου strmo navzdol. 2. (ki gre) naravnost, τὰ ὄρθια τὰ ἐς τὴν μεσόγαιαν φέροντα ravna črta v sredino dežele. 3. o glasu: visok, tenek, glasen, čist νόμος, κηρύγματα, κωκύματα. – adv. ὄρθια glasno ἤυσε. 4. v vojaškem govoru; ὄρθιοι λόχοι podolgaste napadalne stotnije, v katerih sta stala 2 moža drug poleg drugega in 50 mož drug za drugim ali 4 možje drug poleg drugega in 25 mož drug za drugim, προσβάλλω ὀρθίοις λόχοις napadem s podolgastimi stotnijami, λόχους ὀρθίους ποιῶ, ἄγω(oppos. φάλαγξ bojni red s širokim čelom).
  • ὄχθη, ἡ ὄχθος, ὁ strm rob, (strm) breg reke, visoko obrežje, višava, breg, hrib, grič.
  • πέρᾱν, ion. ep. πέρην 1. adv. onkraj, onstran (reke, morja), na nasprotni strani (obali), na ono stran, πέραν γίγνομαι pridem na drugo stran, ἡ πέραν γῆ onostranska dežela, οἱ πέραν čete na onostranskem bregu, τὸ πέραν onostranski breg, τὰ πέραν καλῶς γίγνεται stvari na oni strani se srečno razvijajo. 2. praep. z gen.: nasproti, onostran, črez kaj.
  • προσ-άντης 2 [Et. iz πρός + ἄντα, ἄντην] 1. strmo se vzdigujoč, strm, τὸ προσάντες breg, brežina, reber. 2. težaven, nadložen, okoren, sovražno proti komu obrnjen.
  • ὑπερ-τείνω 1. trans. razpenjam, razgrinjam, razprostiram črez kaj τί τινος, raztegujem κέρας; πόδα stopim, skočim črez breg τινός. 2. intr. molim iznad česa, črez kaj ὑπέρ τινος, razprostiram se, segam črez kaj.
  • χεῖλος, ους, τό 1. ustnica NT; gl. ὀδάξ. 2. rob, krajec, breg NT.