Franja

ἀπο-θνῄσκω [fut. ἀποθανοῦμαι, pl. pf. ep. ἀποτεθνηώς] 1. umiram, umrem, ubit sem od koga ὑπό, ἐκ, ἀπό τινος: obsojen sem na smrt ὑπό τινος, πρὸ δίκης; o rastlinah: posušim se NT. 2. NT odmrjem čemu, odpovem, odrečem se čemu τινί.

ἀπο-θρῴσκω [aor. ἀπέθορον] ep. ion. 1. skočim s česa (ἀπό) τινος. 2. poskočim, kvišku skočim, kvišku se dvigam (valim).

ἀπο-κόπτω (ep. tudi v tmezi) 1. odbijam, odrezujem, odsekavam; pass. χεῖρα ἀποκόπτομαι roka se mi odseka. 2. τινὰ ἀπό τινος naženem doli, napodim.

ἀπο-λαύω [Et. iz kor. lāu, pridobiti; lat. lucrum (iz lutlom), slov. loviti, nem. Lohn (iz got. laun); gršk. še λεία, ληΐς plen. – Obl. fut. ἀπολαύσομαι, aor. -έλαυσα, pf. -λέλαυκα] uživam, imam korist, okoristim se od česa (s čim), obračam kaj v svojo korist τινός, τὶ (ἀπό) τινός.

ἀπο-λείπω (tudi v tmezi) I. act. 1. trans. a) puščam (za seboj), ne použijem, zapuščam (prazen prostor), ὡς πλέθρον v razdalji približno enega pletra; b) puščam na cedilu, opuščam, izgubljam βίον, ἀπολέλοιπέ με ἤδη βίοτος ἀνέλπιστος pustilo me je brez upanja. 2. intr. a) neham biti, manjkam, nimam, ὁ Νεῖλος … ἀπολείπων τὸ ῥέεθρον pojemajoč, τὶς ἀπολείπει τι τῆς ἀρετῆς treba mu je še vrline; b) zaostajam; pri števnikih in izrazih mere: malo manjka, da ne, malodane; ὀλίγου ἀπέλιπον ἐς Ἀθήνας ἀφικέσθαι malo je manjkalo, da nisem prišel, skoraj bi bil prišel v Atene; μικρὸν ἀπέλιπον διακόσιαι γενέσθαι bilo jih je malodane 200; ἀπὸ τεσσέρων πήχεων ἀπολείπουσα τρεῖς δακτύλους imelo je tri palce manj kot štiri vatle; c) odhajam, zapuščam (mesto, vojsko), ὅθεν ἀπέλιπες kjer si v govoru prenehal. II. pass. 1. zaostajam za kom τινός. 2. odstranjujem se, zapuščam koga, zgrešim kaj, zaidem od ἀληθείης, oropam se česa, ne dosežem česa, οὐκ ἀπολείπομαι zvesto se držim česa; NT ἀπολείπεταί τινας εἰσελθεῖν določeno je, pričakovati je da, ἀπολείπεται σαββατισμός prihranjen je dan počitka.

ἀπο-λύω I. act. 1. odrešim, odvežem, osvobodim τινά τινος, ἀπό τινος. 2. oprostim (pred sodiščem), τινὰ τῆς αἰτίης koga krivde, tudi z inf. μὴ ἀδικεῖν. 3. odpustim (vojake) οἴκαδε, razpustim ἐκκλησίαν NT, odslovim, ločim se od žene γυναῖκα, zapustim moža τὸν ἄνδρα NT. II. med. in pass. 1. oprostim se, osvobodim se, opravičim se, odstranim διαβολάς, αἰτίαν, πρός τινα pri kom. 2. ločim se od koga, rešim se, odidem NT; umrjem. 3. odkupim, τινὰ χρυσοῦ koga z zlatom. 4. razvijem se, razširim se (Arr.).

ἀπο-μάχομαι d. m. 1. borim se z višjega kraja ἀπό τινος. 2. upiram se τινί, odbijam τινά. 3. odklanjam, odvračam (z bojem) od sebe.

ἀπο-πίπτω [aor. cj. -πέσῃσι] doli padam s česa ἀπό τινος, ἔκ τινος NT.

ἀπο-πνέω ep. ion. [fut. ἀποπνεύσομαι] ep. tudi ἀπο-πνείω 1. izdihnem (dušo), umrjem θυμόν; izhlapevam, bljuvam (ogenj); dišim lepo ὀδμήν, τοῦ χρωτὸς ἥδιστον ἀπέπνει njegova koža je imela zelo prijeten vonj. 2. ion. vejem, pišem od kakega kraja ἀπό τινος.

ἄπ-οπτος 2 (ὁράω) poet. 1. a) od daleč viden, vidljiv od kod ἀπό τινος; b) ἐν ἀπόπτῳ ἔχω imam pred očmi. 2. a) poet. neviden, nevidljiv; b) τινός daleč od; ἐξ ἀπόπτου izdaleka, iz daljave, od daleč.

ἀπορέω (ἄ-πορος) 1. act. a) sem brez izhoda, ne vem izhoda, sem v zadregi, v negotovosti, omahujem, ne vem, ne znam si pomagati; τινί, περί τινος, πρός, εἴς τι, z acc. (ozira) τὴν ἔλασιν, ταῦτα glede na to; pogosto s sledecim zavisnim vprašanjem: ἀπορῶ, ὅτι λέξω ne vem, kaj naj rečem; b) sem brez (sredstev) pripomočkov, sem v stiski, trpim pomanjkanje, nimam česa τινός. 2. med. pridem v zadrego, sem v zadregi zaradi česa ἀπό τινος, τάδε.

ἀπο-ρρήγνῡμι ep. ion. 1. act. odtrgam, odkrušim, odlomim, raztrgam, zlomim δεσμόν; končam s silo βίον. 2. med. in pass. (aor. ἀπερράγην) odtrgam, iztrgam se, zlomim se, odcepim se ἀπό τινος.

ἀπο-σπάω [fut. -σπάσω] 1. act. a) trans. odtrgam, iztrgam, proč potegnem, nase potegnem, oddaljim, razstavim, odtegnem, ločim, oddelim ἀπό τινος; snamem, odprem θύρας; varam v nadah ἐλπίδος; izderem μάχαιραν NT; potegnem za seboj (učence) NT; b) intr. oddaljim se, odmičem se, odtegujem se τινός. 2. pass. ločim se, razstavim se, NT odstopim od ἀπό τινος, odtrgam se.

ἀπο-σχίζω (ep. tudi v tmezi) 1. act. odcepim, odkoljem, oddeljujem, razstavljam, ločim (ἀπό) τινος. 2. pass. ločim se, odcepim se.

ἀπο-τινάσσω NT otresem kaj s sebe ἀπὸ τῶν ποδῶν, mečem v stran.

ἀπο-φέρω [ep. aor. ἀπένεικα, pass. ἀπηνείχθην, pt. ἀπενειχθείς] 1. act. a) odnašam, odpeljem, odvajam ἀπό τινος, poberem, ugrabim (o bolezni); zanesem (o vetru) πρός, εἴς τι; b) nazaj prinesem, povrnem, plačujem δασμόν, poravnavam (dolg); c) prinesem odgovor, sporočim, javljam, obveščam, naznanjam τινί τι, γραφήν vložim tožbo, πρὸς ἄρχοντα pri arhontu. 2. med. odnašam si kaj, jemljem s seboj.

ἀπο-ψῡ́χω 1. a) izdihnem; βίον dušo izdihnem, umrjem; NT ἀπὸ φόβου onesvestim se, omedlim; b) (o)hladim. 2. med. (o)hladim se, ἱδρῶ (acc. limit.) ἀπεψύχοντο obrisali so si pot; pass. ἰδρῶ ἀποψυχθείς ohladivši se od potu.

ἅπτω¹ [fut. ἅψω, -ομαι, aor. ἧψα, ἡψάμην, pf. pass. med. ἧμμαι, aor. ἥφθην, ion. ἅμμαι, ἅφθην, ἁψάμην] 1. act. pritikam, privezujem, pripnem, pritrdim, nalagam τινί. 2. pass. ep. prijemam se, držim se, zadenem βέλεα. 3. med. a) privezujem (si) kaj τὶ ἀπό τινος; b) prijemljem se, dotikam se, oklepam se τινός; σίτου pokušam, uživam; πολιτείας pridružujem se stranki; c) napadam (sovražnika), prijemljem koga, zgrabim (o boleznih in težavah), polastim se, θανόντων οὐδὲν ἄλγος ἅπτεται mrtvih ne zadene nobena bolečina; νῦν δ' ἔσχατόν σου τοὐμὸν ἅπτεται δέμας zadnjikrat me obsevaš; ἔπεσιν napadam z besedami, zmerjam; d) lotevam se česa, bavim se s čim τινός, ἔργου, μάχης spuščam se v boj, začenjam bitko, φιλοσοφίας razumevam, καλῶν uživam, ἀληθείας dosegam.

ἀπωτάτω adv. (sup. k ἀπό) zelo daleč od τινός.

ἀπωτέρω adv. [Et. izvedeno iz ἀπό, lat. aprilis, drugi mesec, aporos zadnji od dveh] dalje, bolj oddaljeno.