-
ἀπό-προθι adv. ep. v daljavi, daleč.
-
ἀπορέω (ἄ-πορος) 1. act. a) sem brez izhoda, ne vem izhoda, sem v zadregi, v negotovosti, omahujem, ne vem, ne znam si pomagati; τινί, περί τινος, πρός, εἴς τι, z acc. (ozira) τὴν ἔλασιν, ταῦτα glede na to; pogosto s sledecim zavisnim vprašanjem: ἀπορῶ, ὅτι λέξω ne vem, kaj naj rečem; b) sem brez (sredstev) pripomočkov, sem v stiski, trpim pomanjkanje, nimam česa τινός. 2. med. pridem v zadrego, sem v zadregi zaradi česa ἀπό τινος, τάδε.
-
ἄ-πορος 2 (πόρος) 1. brez pota, brezpoten, nehoden, nepristopen, nedohoden; težaven, nevaren, nemogoč; zvit, zapleten; τὸ ἄπορον stiska, zadrega, težkoča, ovira, zapreka, ἄπορόν ἐστιν nemogoče je; ἄπορός εἰμι ne morem; ἱππεῖς ἄποροι προσφέρεσθαι težko je, priti jim do živega. 2. kdor si ne ve ali ne more pomagati, brez pomoči (sredstev), v zadregi, siromašen, nesposoben. 3. adv. ἀπόρως siromašno, ἀπόρως ἔχω v zadregi sem, nemogoče mi je, ne morem.
-
ἀπο-ρρῑπτέω (samo pr. in impf.) -ρρῑ́πτω 1. act. a) proč mečem, doli vržem, otresem se česa, εἴς τινα λόγους zmerjam ga, μῆνιν jeza me mine; b) zavržem, iz-, preženem, zaničujem, ἐς τὸ μηδέν popolnoma preziram. 2. med. NT skočim, vržem se v morje.
-
ἀπο-σῑμόω zasučem, krenem na stran, ναῦς zasučem se z ladjami v loku.
-
ἀπο-σκήπτω 1. ion. trans. naperim, namerim, mečem na kaj (svoje strele). 2. intr. vržem se na kaj, padem na; ἐς φλαῦρον izidem se, razblinim se v kaj neznatnega.
-
ἀπο-σκοπέω [fut. ἀποσκέψομαι] od daleč gledam, motrim, upiram oči v kaj, oziram se na kaj πρός, εἴς τι.
-
ἀπο-σπάω [fut. -σπάσω] 1. act. a) trans. odtrgam, iztrgam, proč potegnem, nase potegnem, oddaljim, razstavim, odtegnem, ločim, oddelim ἀπό τινος; snamem, odprem θύρας; varam v nadah ἐλπίδος; izderem μάχαιραν NT; potegnem za seboj (učence) NT; b) intr. oddaljim se, odmičem se, odtegujem se τινός. 2. pass. ločim se, razstavim se, NT odstopim od ἀπό τινος, odtrgam se.
-
ἀπο-σπένδω [fut. ἀποσπείσω] izlivam pijačo bogovom v čast, darujem (zahvalno daritev).
-
ἀπο-στρέφω [aor. ep. iter. ἀποστρέψασκε, pass. ἀπεστρέφθην in ἀπεστράφην, ἀποστραφῆναι] 1. act. a) trans. proč obračam, odvračam, okrenem, obračam, nazaj zasukam (πόδας καὶ χεῖρας na hrbet, da jih zvežem); pripravljam koga, da se vrne; gonim nazaj; (za)podim v beg; odpuščam koga domov; upognem ἐμβόλους; πόλεμον ἔς τι prestavim kam; νῆας obrnem; b) intr. obračam se, povračam se. 2. pass. a) obračam se proč od koga; zavračam koga; preziram; zaničujem τινά; pt. pf. ἀπεστραμμένος proč obrnjen; λόγοι ἀπεστραμμένοι odurne, neprijazne besede; b) povračam se domov.
-
ἀπο-σφάλλω 1. act. ep. odvračam (zavajam) s pravega pota, zanašam; πόνου pokazim (pripravim koga ob) trud. 2. pass. zgrešim kaj, izpodleti mi kaj; izpodrsne se mi, τινός motim se v čem.
-
ἀπο-ταυρόομαι med. poet. izpreminjam se v bika, δέργμα τινί srepo gledam koga.
-
ἀπο-τελευτάω končam se, εἴς τι preidem naposled v kaj.
-
ἀπο-τῑμάω 1. act. a) ne častim, preziram; b) (o)cenim, zastavim, dam v zastavo. 2. med. a) ion. dam si kaj oceniti ali plačati; b) jemljem kaj v zastavo.
-
ἀπο-τινάσσω NT otresem kaj s sebe ἀπὸ τῶν ποδῶν, mečem v stran.
-
ἀπότροφος 2 (ἀπο-τρέφω) ion. daleč od staršev ali v tujini zrejen ali odgojen, odtujen.
-
ἀπο-τρῡ́ω 1. act. odrgnem, zatiram, utrudim, mučim, ἐλπίδα izgubljam. 2. med. izčrepavam za se, obdelujem v svojo korist γῆν.
-
ἀπο-φοιτάω neham hoditi v šolo; odhajam, ločim se παρά τινος.
-
ἀπο-χράω [3 sg. ἀπόχρη, -χρῇ, pl. -ῶσι, inf. ἀποχρῆν, pt. ἀποχρῶν, -χρῶσα, -χρῶν; impf. 3 sg. ἀπέχρη, fut. ἀποχρήσει, aor. ἀπέχρησε; ion. praes. ἀποχρέω, 3. sg. ἀποχρᾷ, inf. ἀποχρᾶν, impf. ἀπέχρα] 1. act. a) os. zadostujem, zadoščam, τινί komu, s pt. πινόμενος za pitje; b) brezosebno: ἀποχρῇ zadosti je, zadošča; ἐμοί zadovoljen sem; ἀπέχρα σφι ἡγεομένοισι zadovoljili bi se, ako bi dobili hegemonijo. 2. pass. a) z impf. ion. ἀπεχρᾶτο zadovoljujem se, sem zadovoljen s čim τινί, z inf.; b) = act. ἀποχρέετό σφι ἡσυχίαν ἄγειν = ἀπέχρα. 3. med. a) porabljam kaj v svojo korist, zlorabljam kaj τινί; b) τινά = διαχράομαι umorim, ubijem.
-
ἀπρᾱγμοσύνη, ἡ 1. brezdelnost, brezdelje, lenoba, samotarjenje. 2. miroljubnost, prostost od državnih poslov, nevtralnost v politiki.