Franja

ἐπισπαστήρ, ῆρος, ὁ (ἐπι-σπάω) ion. obroček ali držaj (na vratih), primež, s katerim se pripirajo vrata.

ἐπι-σφάττω, ἐπι-σφάζω [fut. ἐπισφάξω, pass. ἐπισφαγήσομαι] 1. act. zakoljem, umorim na kom ali čem τινά τινι, darujem umrlemu na čast. 2. med. umorim se na kom τινί.

ἐπ-ισχῡρίζομαι med. odločno izjavim ali trdim; z nikalnico: trdovratno se branim z inf.

ἐπι-τάσσω, at. -ττω in med. 1. a) postavljam koga zraven koga, h komu ali za kom, namestim kot rezervo τινά τινι; b) postavljam nasproti, uvrščam med ἔς τινα; c) postavljam nad koga σατράπηv. 2. zapovedujem, ukazujem, velim, naročam (da nabira vojsko) τί τινι, τινί z inf.; pass. ἐπι-τάττομαι zapove se mi kaj.

ἐπι-τάφιος 2 (τάφος) kar se vrši na ali ob grobu, nagroben, ἀγών nagrobna tekma, nagrobna igra (umrlim na čast), λόγος nagrobni govor.

ἐπι-τρέπω, ion. ἐπι-τράπω [gl. τρέπω, pf. pass. 3 pl. ep. in ion. ἐπιτετράφαται, adi. verb. ἐπιτρεπτέον] I. act. in pass. 1. trans. a) k ali proti naravnam, izročim, prepustim, pustim na izvoljo, zaupam τί τινι, inf.; pos. dam komu v oskrbovanje, v razsodbo τῷ ἐν Δελφοῖς μαντείῳ, Ἀθηναίοις ἐπιτρέψαι περὶ σφῶν αὐτῶν πλὴν θανάτου izročili so se razsodbi Atencev pod pogojem, da jih ne obsodijo na smrt; pass. ἐπιτρέπομαί τι izroči, zaupa se mi kaj, παρὰ τούτων Ἡρακλεῖδαι ἐπιτραφθέντες ἔσχον τὴν ἀρχήν katerim je bila izročena vlada, οἱ ἐπιτετραμμένοι τὴν φυλακήν katerim je bilo straženje izročeno; b) naklonim, zapustim παισί κτήματα; c) dopustim, dovolim, trpim, νίκην τινί dam, prepustim, τὴν χώραν διαρπάσαι, τινὶ κακῷ εἶναι; οὐκ ἐπιτρέπω ne dovolim, oviram, zabranjujem; d) naročam, ukazujem, τάξιν ἐπί τι odpravim kam. 2. intr. vdam se, zaupam se, podvržem se τινί, γήραϊ podležem. II. med. 1. obračam sekam, nagibam se θυμός ἐπετράπετο εἴρεσθαι tvoje srce je zaželelo. 2. zaupam sebe (svoje stvari) komu, pokorim se razsodbi koga. 3. zaupam, izročim komu kaj τὰ ἄλλα.

ἐπι-φέρω [aor. ἐπήνεγκα, ion. ἐπένεικα] ἐπι-φορέω I. act. 1. do-, prinašam, dovajam komu kaj γῆν, τὸ ἐναντίον τινί, σουδάρια ἐπί τινα pokladam na NT, ψῆφον glasujem za; pos. prinašam (bogovom ali umrlim) darila, daritve, στέφανον τῷ νεκρῷ polagam na. 2. nosim na koga ali proti komu, αἰτίαν zvračam na koga krivdo, očitam krivdo NT, τὴν ὀργήν jezim se NT, κρίσιν izrečem sodbo NT, χεῖράς τινι položim roko na, grdo ravnam, napadem, Ἄρηα, πόλεμόν τινι vzdignem se z vojsko nad koga, začnem vojno s kom, ὅπλα τινί zgrabim za orožje proti komu, napadem z orožjem, ὑπερβολήν pomnožujem, δουλείαν, ἐλευθερίαν prinašam komu sužnost, svobodo. 3. očitam, pripisujem komu kaj τί τινι, μωρίην, μανίην τινί smatram za neumnega, ὀργάς τινι izkazujem svojo naklonjenost, ustrezam komu, ψόγον karam, grajam. II. med. prinašam s seboj. III. pass. 1. a) drevim, pridrevim, navalim, planem nad τινί, θάλαττα morje se visoko dviga; b) pren. napadem z besedami, sramotim, zmerjam τινί. 2. pridem pozneje, sledim, τὰ ἐπιφερόμενα bodočnost, preteča nevarnost.

ἐπίφορος 2 (ἐπι-φέρω) ki kam žene ali piha, koristen, ugoden ἄνεμος.

ἐπι-χέω [gl. χέω; ep. aor. ἐπέχευα, -άμην; pass. aor. ἐπεχύθην in med. ἐπέχυντο] 1. act. prilivam τινί τι, izlivam črez kaj, polivam z vodo, sipljem na kaj, ὕπνον τινί pošiljam na koga, ἀνέμων ἀϋτμένα vzbujam piš vetrov, δούρατα mečem kopja. 2. med. nasipljem sebi ali nase ὕλην; βέλεα mečem strele na koga, streljam na koga. 3. pass. privrem, vrem skupaj, prihrumim, razlivam se, τινί črez kaj.

ἐποποιία, ἡ, ion. -ίη epska pesnitev ali pesem.

ἐπ-οφθαλμιάω gledam kaj zaljubljeno ali zavistno τινί.

ἐπόψιμος 2 poet. kdor se more gledati ali videti.

ἐργάζομαι d. m. (ἔργον) [augm. ἠργ- in εἰργ-, redupl. εἰργ-; fut. ἐργάσομαι, aor. ἠργασάμην, pf. εἴργασμαι, aor. pass. ἠργάσθην, fut. pass. ἐργασθήσομαι, adi. verb. ἐργαστέος; ion. brez augm. in redupl.] 1. intr. delam, pos. delam na polju; počnem kaj, ἔν τινι gospodarim NT, οἱ ἐργαζόμενοι, (poljski) delavci, težaki, ἐργαζόμενος σώματι z delom svojih rok, ἐργαζόμεναι ἠρίστων zajtrkovale so med delom, ἐργασάμεναι ἐδείπνουν obedovale so po končanem delu. 2. trans. a) izdelujem, napravljam τεῖχος, εἰκόνας, izvršujem, delam, storim κλυτὰ ἔργα, κακά, ἔργον καλόν storim dobro delo NT, ἁμαρτίαν grešim NT, ἱερά opravljam sveto službo NT, ἐργαζόμενοι τὴν ἀνομίαν hudodelniki NT; pass. τὰ πρόσθεν ἐργασμένα Πέρσῃσιν kar so Perzijani storili prej, θώρακες εὖ εἰργασμένοι dobro izdelani oklepi, κακόν μοι εἴργασται slabo sem izvršil svojo nalogo; b) obdelujem γῆν, χώραν, kujem χρυσόν, bavim se τέχνην; θάλατταν vozim se po morju NT; λίθοι εἰργασμένοι obdelani, sklesani kamni; c) povzročim, napravim πημονάς; d) pridelam, zaslužim χρήματα, ἐπιτήδεια, τὴν βρῶσιν trudim se za jed NT; e) naredim, storim, prizadenem komu kaj (dobrega ali slabega) τινά τι.

ἐργασία, ἡ, ion. -ίη (ἐργάζομαι) 1. prizadevanje, trud, delanje, (poljsko) delo, opravilo, posel, obrt; δίδωμι ἐργασίαν trudim se, prizadevam si NT. 2. pridelovanje, napravljanje ἱματίων, κατὰ τὴν τῆς ἡδονῆς ἐργασίαν ker napravlja (prinaša) veselje, gradba τειχῶν, obdelovanje γῆς, σιδήρου, μετάλλων; ukvarjanje (z umetnostjo ali rokodelstvom), izvrševanje. 3. izdelek, delo, τετράγωνος Hermejev kip. 4. zaslužek παρέχομαι NT, dobiček παρέχω NT.

ἑρξίης, ου, ὁ Her. 6. 98 prevaja tako ime "Darej", t. j. 'delavni' ali 'posestnik velikega imetja'.

ἔρχομαι [Et. iz ἔρ-σκο-μαι. – Obl. v at. prozi večinoma samo ind. praes., impf. ᾔειν, fut. εἶμι, ἥξω, ἀφίξομαι, ἐλεύσομαι, aor. ἦλθον, cj. ἔλθω, imper. ἐλθέ, inf. ἐλθεῖν, ep. ἤλυθον, inf. ἐλθέμεν (αι). NT ἦλθα, pf. ἐλήλυθα, ep. εἰλήλουθα, 1 pl. εἰλήλουθμεν, pt. εἰληλουθώς, plpf. εἰληλούθει] grem, hodim, prihajam, približujem se; potujem, vozim se, plovem, tečem (o reki); dospem, prispem; nastopim, nastanem; odhajam, prihajam nazaj, vračam se (domov). – Rabi se ali absolutno ali v zvezi 1. z adverbi: ἄψ, εἴσω, πάλιν, οἴκαδε, αὖτις itd.; ἐκτὸς ὅρκων prelomim prisego, krivo prisežem, ὁμόσ' ἦλθε μάχη bitka se je začela, ὁμοῦ shajam se, ἄλλῃ grem drugam, γέρας je za mene izgubljeno, gre v druge roke. 2. z acc.: ὁδόν prehodim, hodim po poti, potujem, ἐξεσίην pridem kot poslanec, Ἀΐδαο δόμους v Had, τινά prihajam h komu, κλισίην, πόλιν v šator, v mesto, τὰ θεῶν μελεδήμαθ', ὅταν φρένας ἔλθῃ kadar prešine misel na bogove srce, σὲ δ' ἐλήλυθεν πᾶν κράτος dosegel si vso kraljevo moč. 3. z gen.: πεδίοιο po polju (ravnini), γῆς prihajam iz kake dežele. 4. z dat.: prihajam za koga ali h komu κῆρυξ, ἄγγελοι, τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθε τὰ γεγενημένα prišlo je poročilo o dogodkih. 5. s part.: a) θέουσα pritečem, ἦλθε πεφοβημένος pribežal je, φθάμενος prehitel je, οὐ δύναμαι μάχεσθαι ἐλθών ne morem iti in se bojevati; b) s pt. fut. izraža nameravano dejanje: hočem, nameravam kaj storiti, ἔρχομαι οἰσόμενος ἔγχος grem (tja), da si prinesem sulico, ἔρχομαι ἐρέων (λέξων) nameravam govoriti, hočem povedati, takoj bom povedal; ἔρχομαι ὀψομένη da vidim. 6. s predlogi (gl. tudi posamezne predloge) a) ἀπό τινος prihajam od koga, ἦ κέ μοι αἰνόν ἀπὸ πραπίδων ἄχος ἔλθοι tedaj bi se pač zares moje srce iznebilo strašne žalosti; b) διά τινος proderem skozi kaj, διὰ μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ πάντων τῶν καλῶν izpolnjujem vse dolžnosti; c) εἴς τινα prihajam h komu, εἰς λόγους τινί prihajam h komu na razgovor, εἰς μάχην τινί grem proti komu v boj, εἰς χεῖράς τινι spopadem, spoprimem se s kom, εἰς ὄψιν pridem pred oči, εἰς τοσοῦτο αἰσχύνης grem tako daleč v nesramnosti, sem tako nesramen, εἰς ἐμαυτόν spametujem se NT, εἰς ἀριθμόν dam se prešteti; d) ἔκ τινος prihajam iz česa (sem), ἐκ τῶν παρόντων δεῖ ἡμᾶς ἄνδρας ἀγαθοὺς ἐλθεῖν iz sedanjih nevarnosti moramo iziti kot hrabri možje; e) ἐπί τινα grem proti komu, napadem, ἐπί τι grem nad kaj, lotim se česa, ἐπὶ πᾶν poskusim vsa sredstva, napnem vse strune, νόσος ἐπὶ μεῖζον bolezen se hujša; f) παρά τινα prihajam h komu, παρ' ὀλίγον (οὐδέν) ἦλθε malo, nič ni manjkalo, skoraj, malodane, παρὰ τοσοῦτον ἦλθε κινδύνον tako blizu pogina je prišlo (mesto); g) περί τινα obdam, Κύκλωπα περὶ φρένας ἤλυθεν οἶνος vino ga je omamilo, περὶ δέ σφεας ἤλυθ' ἰωή okrog njih se je razlegal glas.

ἑστι-οῦχος 2 (ἑστία, ἔχω) poet. ki ima ognjišče ali oltar, s svetimi žrtveniki, domač, svet πόλις.

ἔσχ' = ἔσκε od εἰμί, ali = ἔσχε od ἔχω.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

ἐσχατόων, όωσα ep. (pt. pr. od ἐσχατάω) ki je (se nahaja) na meji ali na robu, skrajni, zadnji, maroder, zaostajalec.