Franja

προ-βάλλω [gl. βάλλω, aor. ep. πρόβαλον, iter. προβάλεσκε] A act. I. trans. 1. a) mečem, vržem, postavljam kaj pred koga τί τινι, ἔριδα začnem prepir; porivam naprej, tiščim naprej NT, postavljam nasproti; pass. postavljam se pred koga (proti komu), προβεβλημένοι τοὺς θωρακοφόρους zavarovani od; b) očitam komu kaj, zastavljam komu vprašanje, žrtvujem koga; držim pred kom, λόγος προβαλλόμενος na katerega se vsi sklicujejo, τοὔνομα εἰρήνης nosim na jeziku, govorim o miru. 2. mečem od sebe, zametavam; θέμιν zasmehujem, ἐμαυτόν mečem se na tla, obupavam, ἐμαυτὸν εἰς ἀρὰς δεινάς prepuščam se, izpostavljam se, ἐν ἀκτῇ ἄφιλον izpostavljam, mečem na; pass. προὐβλήθησαν vložila se je proti njim predtožba. II. intr. poganjam, poženem kal NT. B med. I. 1. držim pred seboj (v obrambo), ἀσπίδα krijem se (s ščitom), ščitim se, branim se, odbijam udarce z roko; τάφρον izkopavam pred seboj. 2. izgovarjam se s čim, navajam, omenjam koga (kaj) v obrambo, za zgled, Ὅμηρον sklicujem se na. 3. mečem, sujem pred sebe, sipljem οὐλοχύτας, postavljam si θειμέλια. 4. nadkriljujem, prekašam, presegam koga v čem τινός τινι. 5. predlagam koga, nasvetujem koga (v izvolitev); pass. predlagan sem, izvoljen sem.

προενοίκησις, ἡ (προ-ενοικέω) prejšnje prebivanje v čem τινός.

προ-έχω, skrč. προὔχω I. act. 1. trans. a) držim kaj pred kom τί τινος; b) imam prej (v lasti), dobivam prej; c) poprej spoznam, vem; d) imam pred kom kako prednost τί τινος, τιμήν. 2. intr. a) molim, štrlim iz česa, povzdigujem se; b) imam prednost pred kom, sem prvi (naprej, spredaj pred kom), odlikujem se, presegam, nadkriljujem, τινός τινι v čem, imam dobiček, οὔ τι προέχει nič ne koristi ali pomaga; προέχων napuščen, vun moleč, τὸ προέχον prednji del. II. med. 1. držim kaj pred seboj v obrambo δούρατα, imam (podim) pred seboj ταύρους. 2. a) ponujam; b) izgovarjam se s čim, navajam kot izgovor πρόφασιν, navajam kaj kot vzrok (Sof. Antig. 80). 3. NT sem boljši od koga.

προ-ήκω (nav. s pf. pomenom) 1. pomeknil sem se naprej, napredoval sem, τὰ πράγματα ἐς τοῦτο προῆκε razmere (položaj) so tako daleč prišle. 2. sem pred kom, prekašam, nadkriljujem koga, τινί v čem.

προ-κόπτω 1. trans. raztegujem s tem, da tolčem, naprej spravljam, pospešujem, podpiram, τινί τινος koga v čem. 2. intr. pridem, grem naprej, napredujem NT, razvijam se, uspevam, μέγα μέρος τινός zelo uspevam v čem; o času: naprej se pomikam, minevam NT.

προσ-βιβάζω privedem koga k čemu, τῷ λόγῳ pripravim (pridobim) koga z besedami za svoje mnenje, κατά τι napravim po čem, priličim čemu.

προσεδρεύω (πρόσ-εδρος) zraven sedim (πρός) τινι, ostajam v čem, marljivo se ukvarjam s čim, služim τινί NT, pazim, prežim na πράγμασιν.

πρόσ-ειμι¹ (εἰμί) sem zraven, sem navzoč, sem s kom zvezan, združen, spojen, τὰ προσόντα τινί lastnina, premoženje, lastnosti, napake; ἐμοὶ πρόσεστί τι imam kaj, moje je, πρόσεστί τι na čem je kaj.

προσ-επιλαμβάνω 1. act. zraven ali hkrati dobim kaj τί; razširim, pomnožim. 2. med. hkrati se udeležujem česa, pomagam komu pri čem τινί τινος.

πρόσ-ημαι dep. poet. [inf. προσῆσθαι] sedim poleg česa, na čem τινί.

προσ-ιζάνω, προσ-ίζω zraven sedim, sedim na čem.

προσ-ίημι [gl. ἵημι; aor. 1 med. προσηκάμην] 1. act. pripuščam τινὰ πρός τι. 2. med. a) dovolim dostop k sebi, pripuščam εἰς ὁμιλίαν, εἰς ταυτὸν ἡμῖν pripustim med nas (k našemu posetu, v našo družbo), dovolim, da vstopi, sprejmem koga; jemljem, zauživam φάρμακον; b) prenašam, trpim, dopuščam, dovoljujem, odobravam τὰ κεκηρυγμένα, sprejemam ξεινικά, νόμαια; οὐ προσίεμαι ne odobravam, nočem σῖτον, ne pripuščam, ničesar nočem vedeti o čem, ἧτταν dam se premagati, τοῦτο οὐ προσίεμαι tega ne verujem; c) ugajam, dopadam, všeč sem οὐδὲν προσίετό μιν.

προσ-καρτερέω 1. nadalje vztrajam, τινί pri čem. 2. a) stanoviten sem v čem, držim se česa (koga), zvesto komu služim NT; b) stanovitno se bavim s čim NT.

πρόσ-κειμαι [ion. προσ-κέομαι, impf. 3 pl. προσεκέατο] 1. a) zraven ali spredaj ležim, stojim, sem poleg česa, ὁ προσκείμενος ἵππος levi pripreženi konj pri četverovpregi; pritrjen sem na čem οὔατα; stanujem s kom, dana sem komu za ženo; b) blizu sem, združen sem s kom, χάρις prihaja zraven, κακῷ obtežen sem, podvržen sem, ἐχθρὰ θανόντι προσκείσει (= ἔσει) sovražnica boš umrlemu, ἀβουλία πρόσκειται κακόν je zlo; c) zabredem v ἄγραις, χρηστῷ dospem do sreče, imam srečo. 2. a) vdan sem čemu οἴνῳ, naklonjen sem komu τινί, pridružim se komu, soglašam s kom λόγῳ, marljivo se bavim (ukvarjam) s čim, ναυσί lotim se plovbe; b) stiskam, napadam, preganjam τινί, τὸ προσκείμενον sovražna vojska; c) pritiskam na koga s prošnjo, mučim (nadlegujem) s prošnjami, sem zmerom nad kom. 3. kot pf. pass. od προστίθημι dodan, dodeljen sem komu, naložen sem, dolžnost je, grem komu, pristojam, spodobim se τινί τι προσκέεται.

προσ-κνάομαι [med. inf. προσκνῆσθαι] drgnem se ob čem τινί.

προσ-λῑπαρέω vztrajam, ostajam pri čem, držim se česa τινί.

προσ-μένω 1. zraven ostajam, vztrajam pri čem τινί NT. 2. čakam, pričakujem τί, τινά, ἕως, acc. c. inf. NT.

προσ-πλάσσω ion. [fut. προσπλάσω] narejam, gradim na čem (πρός) τινι.

προσ-πταίω 1. zadenem, udarim se ob kaj πρός τι, razbijem si koleno τὸ γόνυ. 2. pren. a) vzbudim nejevoljo, zamerim se komu, razžalim koga; b) trpim škodo, imam nesrečo v čem, sem pobit, poražen ναυμαχίῃ, μεγάλως.

προσ-τρῑ́βω drgnem ob kaj, dajem, podeljujem; med. poučujem koga v čem.