-
φωστήρ, ῆρος, ὁ 1. zvezda NT. 2. nebeška luč, svetloba NT.
-
φωσ-φόρος 2 (φέρω) ki prinaša svetlobo, razsvetljujoč; subst. ὁ (sc. ἀστήρ) danica NT.
-
φωτισμός, ὁ razsvetljenje, svetlost, lesk NT.
-
Χαιρε-κράτης, ους, ὁ Atenec, Sokratov prijatelj.
-
Χαιρε-φῶν, ῶντος, ὁ Sokratov učenec.
-
χαλῑνός, ὁ 1. brzda, uzda, žvala, vajeti, χαλινῶν ἔχομαι držim vajete. 2. poet. ladijske vrvi (s katerimi so se privezovale ladje na suho ali na katerih so bila sidra).
-
χάλιξ, ικος, ὁ, ἡ [Et. odtod izpos. lat. calx, cis, nem. Kalk] apno, omet.
-
χάλκ-ασπις, ιδος, ὁ, ἡ (ἀσπίς) poet. z bronastim ščitom.
-
χάλκεος 3, skrč. χαλκοῦς, ep. χάλκειος, ion. χαλκήιος 3 1. iz kovine, iz medi, kovinski, bronast, meden, bakren, kovaški, δῶμα, δόμος kovačnica. 2. močen, trden, ὕπνος smrtno spanje. 3. ὁ χαλκοῦς bakren denar v Atenah (1/8 obola).
-
χαλκεύς, έως, ep. ῆος, ὁ (χαλκός) kovač, zlatar, kotlar, ključavničar.
-
χαλκευτικός 3 (χαλκεύω) spreten v kovanju, kovaški; ὁ kovač.
-
χαλκεών, ῶνος, ὁ (χαλκός) ep. kovačnica.
-
χαλκηδών, όνος, ὁ kalcedon (dragi kamen) NT.
-
Χαλκίς, ίδος, ἡ 1. glavno mesto Evboje; preb. ὁ Χαλκιδεύς; adi. Χαλκιδικός 3. 2. mesto v Ajtoliji. 3. mesto v južni Elidi.
-
χαλκο-βόᾱς, ου, ὁ (βοάω) poet. = -βόης z bronastim (močnim) glasom.
-
χαλκο-γλώχῑν, ῑνος, ὁ, ἡ (γλωχίς) ep. z bronasto ostjo ali konico, bronastoosten μελίη.
-
χαλκο-θώρᾱξ, ᾱκος, ὁ, ἡ poet. = χαλκεοθώρηξ.
-
χαλκο-κνήμῑς, ῑδος, ὁ, ἡ ep. z bronastimi golenjaki.
-
χαλκο-κορυστής, οῦ, ὁ (κορύσσω) ep. z bronastim oklepom, bronastooklepi.
-
χαλκό-πους, ποδος, ὁ, ἡ ep. poet. z bronasto (močno) nogo (kopitom), bronast, ὁδός z bronastimi stopnicami, Ἐρινύς s čvrstim korakom.