Franja

ἐξάγιστος 2 (ἐξαγίζω) poet. kar se ne sme govoriti, preklet, grešen.

ἐξαγωγή, ἡ izpeljavanje, izvoz; ἀπορέω τὴν ἐξαγωγήν ne vem, kako bi spravil ladje iz plitvin; πωλεῦσι τὰ τέκνα ἐπ' ἐξαγωγῇ prodajajo otroke za izvoz (= v sužnost) v tuje dežele.

ἐξ-αιρέω [gl. αἱρέω, aor. 2 ep. ἔξελον, pf. pass. ion. ἐξαραίρημαι, med. aor. NT ἐξειλάμην] I. act. in pass. 1. jemljem iz česa τί τινος, ἔκ τινος, (iz)praznim σφῆκας, τὰ ἱερά jemljem iz česa drob; iztrebim; ἀγώγιμα izložim, ὀφθαλμόν izderem NT. 2. izberem, izločim, izvzamem, namenim, posvetim τινί, ἐξαραιρημένος posvečen; ἐξελόντες μητέρας izvzemši matere. 3. jemljem proč, odpravljam, odstranjujem ἀπιστίαν, odnašam, zavzemam, osvojim, razdenem πόλιν, iz-, preganjam τινά, uničujem, θέσφατα ne oziram se na, (o)sramotim. II. med. 1. jemljem si iz česa φαρέτρης ὀιστόν, zvijem ἱστία, τὸν σῖτον izlagam (iz ladje); διαβολήν odstranjujem, odjemam, νεῖκος odpravljam. 2. izbiram se, (iz)volim si, δῶρον dobivam. 3. iztrgam, ugrabim, osvobodim, NT rešim, φρένας jemljem komu pamet; pass. ἐξαιροῦμαι τι oropajo me česa, ἐξαιρεθέντες τὸν Δημοκήδεα katerim je bil D. iztrgan, osvobodim (rešim) se česa; ἐξαιρεθέντες ἀδικίαν ὑπὸ τοῦ διδασκάλου ki so bili od učiteljev osvobojeni od krivičnosti.

ἐξ-αλλάσσω, at. -ττω 1. act. izpreminjam, (za)menjavam, pridem črez kaj, prekoračim, Εὐρώπην zapuščam; γύμνωσιν odvračam, obračam proč (nezavarovano stran). 2. pass. ne ujemam se, razlikujem se, sem nenavaden. 3. med. poet. κακοῖς μηδέν ne izpremenim se po nesrečah = ne doživim nobene izpremembe nesreče.

ἐξ-αμαρτάνω (gl. ἁμαρτάνω) 1. zaidem, zabredem, zgrešim, ne zadenem, ne dosežem svojega namena abs. in poet. 2. grešim, (z)motim se εἴς τι, περί τι, ἡ ἐξαμαρτανομένη πρᾶξις pogrešeno (napačno) ravnanje.

ἐξ-αναχωρέω umikam se iz česa ἀπό τινος; τὰ εἰρημένα ne držim besede, skušam se odtegniti obljubi.

ἐξ-ελέγχω [gl. ἐλέγχω, pf. pass. ἐξελήλεγμαι] 1. izprašujem, preiskujem τινά, τί, kaznujem τινὰ περί τινος NT. 2. spravljam na dan, dokazujem τινὰ ἀδύνατον ὄντα da kdo ne more, iz podbijam, odkrivam, sramotim; pass. dokaže se mi kaj; s pt. διαβάλλων dokaže se mi, da obrekujem; ἐς τὸ ἀληθές pokažem se v pravi luči, ἡ πεῖρα poskus se ne posreči.

ἐξ-ικνέομαι d. m. 1. pridem, dospem kam, dosežem kaj τί, πρός τι, τινά; τόξευμα zadene, nese, doseže, τινός koga, ἐπὶ βραχύ ne daleč, ἐπὶ πλεῖστον najdalje segam (o očeh); ὅσον ἦν ἐξικέσθαι ἀκοῇ kolikor sem mogel izvedeti. 2. dosegam koga, πρὸς τὸν ἄεθλον kos sem komu v boju; ἐπὶ πᾶν τῷ ὀνόματι povsod sem znan, ἔργῳ οὐδὲ τἀναγκαῖα izvršim. 3. zadostujem, dostajam χρήματα.

ἐξ-ισόω [adi. verb. ἐξισωτέον] 1. act. napravljam kaj enako čemu, izenačujem, κἀξισώσαντε ζυγὰ ἠλαυνέτην spravila sta vpregi vštric in sta vozila, ἅ σ' ἐξισώσει σοί τε καὶ τοῖς σοῖς τέκνοις ki te bodo izenačili s teboj in s tvojimi otroki (= pokazale bodo, da si brat svojih lastnih otrok), μηδ' ἐξισώσῃς τάσδε τοῖς ἐμοῖς κακοῖς ne stori njih nesreče enake moji; μητρὶ δ' οὐδὲν ἐξισοῖ ne ravna kakor mati. 2. pass. postanem enak, sem enak, φύλοπις se spravi, pomiri; τοῖς ἄλλοις πρός τι ravnam v čem kakor drugi.

ἐξ-όμνῡμι, ἐξ-ομνύω [fut. ἐξομοῦμαι] s prisego zanikam; med. prisežem, da ne vem o kaki stvari ničesar, inf. z μή, slovesno se odrečem, ἀρχήν službi.

ἐξ-ουδενέω, -όω ἐξ-ουθενέω -όω malo cenim, zametavam λίθον, ne čislam, zasramujem, zaničujem NT.

ἔξω [Et. ἐξ + ō, "proti"; prim. ἄν-ω, πρόσ-ω iz προτjω] 1. adv. a) na vprašanje kje: zunaj, na planem, izvun hiše, mesta ali dežele, v tujini, οἱ ἔξω ki so zunaj, v tujini, izgnanci, begunci, ἔξω εἰμί, γίγνομαι sem odsoten, odšel sem na vojno, bivam v tujini, ἔξω ἔχω τὰ ὅπλα imam hoplite na strani, ki je od reke zavarovana, ἡ ἔξω θάλασσα zunanje (odprto) morje, ocean; b) na vprašanje kam: vun iz hiše, na plano, v tujino (pri glagolih premikanja), ἔξω χώρει poberi se; c) izvzemši, razen, izvun, mimo ἤξω ἤ. 2. praep. z gen. zunaj, preko česa βήματος, izvun, mimo, ἔξω αἰτίας prost krivde, θεσμῶν črez zakonite meje, ἔξω βελῶν izvun streljaja, τὰ ἔξω τῆς τέχνης kar ne spada k umetnosti, ἔξω τῶν ἀδίκων brez krivice, ἔξω τῶν κακῶν daleč od, brez, οἱ ἔξω τοῦ γένους ki niso v rodu, ἔξω τούτων razen tega, ἔξω τοῦ φυτεύσαντος drugače nego oče = nedostojno očeta, ἔξω λόγου τίθεμαι ne vštevam, izvzemam; o času: ἔξω μέσου ἡμέρας ko je poldne že minilo.

ἔξωθεν adv. 1. od zunaj, iz tujine. 2. = ἔξω; NT τὸ ἔξωθεν od zunaj, vnanjost, οἱ ἔξωθεν zunaj stoječi, ὁ ἔξωθεν λόγος postranska reč, stranska okoliščina, govor, ki se ne tiče stvari, ἔξωθέν εἰμι τῆς συμφορᾶς tuj sem usodi.

ἐπ-άγω [aor. act. NT ἐπῆξα] I. act. 1. o osebah: a) privedem, dovedem, pripeljem, vodim, gonim nad, peljem koga v boj (proti sovražniku) ἐπί τινα, napadem τινί; b) navadim na kaj τινί, pripravim k čemu, ščuvam, zapeljujem τινὰ ἐπί τι. 2. o stvareh: povzročujem, napravljam, donašam ἄταν; NT αἷμα ἐπί τινα spravljam na koga, ἀπώλειαν pripravljam, κατακλυσμόν τινι pošiljam nad koga; izpodbadam κέντρον τινί; dam na glasovanje ψῆφόν τινι; pass. οὔπω ψῆφος ἐπῆκτο περὶ φυγῆς ni se še glasovalo o njegovem pregnanstvu (= ni še bil obsojen); αἰτίαν obdolžujem; δίκην τινί zapletam v pravdo, predlagam kazen; ἡμέρας dodajam, διάνοιάν τινι obračam svojo pozornost na kaj. II. med. 1. pripeljem k sebi, uvažam ἐπιτήδεια; pridobivam sebi, kličem na pomoč πλῆθος; dosegam, izposlujem τινὰ συγχωρῆσαι; delam na kaj τὴν δούλωσιν. 2. navajam, omenjam (v govoru) ποιητάς. 3. nakopljem si kaj, δεσπότην τὸν νόμον postavljam si za gospodarja; Ἅιδα μόνον φεῦξιν οὐκ ἐπάξεται ne bo našel sredstva, da ubeži smrti = ne bo utekel smrti.

ἔπ-ειτα adv. (εἶτα), ion. ἔπειτεν, v krazi κἄπειτα 1. potem, nato, zatem, pozneje, nadalje, posebno pri naštevanju: πρῶτον μέν … ἔπειτα δέ; ὁ ἔπειτα poznejši, ὁ ἔπειτα χρόνος poznejši čas, εἰς τὸν ἔπειτα χρόνον v prihodnje, za bodočnost, za vse čase, ὁ ἔπειτα βίος poznejše življenje, οἱ ἔπειτα potomci, τὸ ἔπειτα bodočnost, ἡ εἰς τὸ ἔπειτα δόξα slava pri potomcih. 2. stoji pogosto v poreku, da kaj poudarja: nato, potem ἐκέλευσεν αὐτὸν συνδιαβάντα ἔπειτα ἀπαλλάττεσθαι. 3. torej, potemtakem, in vendar, vkljub temu; posebno za participi in v vprašalnih stavkih: ἔπειτ' οὐκ οἴει φροντίζειν; torej meniš, da ne skrbe? κἄπειτ' ἔκτας; in vendar si jih umorila?

ἐπ-ήβολος 2 ep. poet. deležen, kdor je kaj dosegel τινός; οὐκ ἐπήβολος φρενῶν kdor nima čutov v oblasti, kdor se ne zaveda, οὐ γίγνομαι ἐπήβολος ne morem dobiti.

ἐπίγνωσις, εως, ἡ (ἐπι-γιγνώσκω) spoznanje, poznavanje, οὐ κατ' ἐπίγνωσιν ne po razumnosti NT.

ἐπι-δεής 2, ep. ion. ἐπι-δευής 1. potreben, ubog, reven, ki nima česa, brez česa τινός, λώβης καὶ αἴσχεος οὐκ ἐπιδευεῖς(sc. ἐστε) ni vam več treba drugega psovanja, zadosti ste me že opsovali. 2. pomanjkljiv, nezadosten, ἵνα μή τι δίκης ἐπιδευὲς ἔχῃσθα da prideš v vsakem oziru do svoje popolne pravice. 3. ki koga ne dosega, slabejši, βίης na moči, βίης ἐπιδευέες εἰμὲν Ὀδυσῆος slabejši smo nego Odisej; πολλὸν δ' ἐπιδευέες ἦμεν bili smo mnogo preslabi.

ἐπί-δηλος 2 očit, jasen, viden, znan, θέλων μὴ ἐπίδηλος εἶναι τοῖς Ἕλλησι želeč, da Grki ne bi spoznali njegove nakane.

ἐπι-θειάζω kličem bogove, τοσαῦτα tako, s toliko besedami; z inf. in μή: rotim bogove, da naj ne store česa; razlagam božje znamenje.