-
ἐμ-φαγεῖν aor. 2 k ἐν-εσθίω hitro (slastno) pojesti.
-
ἐμφανής 2 1. viden, očiten, jasen, razločen, κτήματα o katerem ni bilo nobenega dvoma (o imetju, ki se je vrnilo izgnancem), ἦμαρ τοὐμφανὴς τὸ νῦν τόδε današnji beli dan, τιμαῖς Ἀπόλλων v sijaju svojih časti, ἐμφανὴς γίγνομαι ἔργῳ dokažem javno z dejanjem, εἰς τοὐμφανὲς εἶμι javno se pokažem. 2. znan, spoštovan δαίμων. – adv. ἐμφανῶς, -νέως vidno, očitno, jasno, ἐκ τοῦ ἐμφανοῦς, ἐν τῷ ἐμφανεῖ očitno, vpričo vseh, javno.
-
ἐμ-φύω [trans. fut. ἐμφύσω, aor. ἐνέφῡσα; intr. fut. ἐμφῡ́σομαι, aor. ἐνέφῡν, pf. ἐμπέφῡκα; ep. 3 pl. ἐμπεφύασι, pt. ἐμπεφυῖα] 1. trans. vsadim, vcepim, navdihnem, navdam τί τινι, ἔν τινι. 2. intr. a) postanem, nastanem, rastem v (na) čem τρίχες κρανίῳ, φοίνικες ἔν τινι; b) pren. prirastem, čvrsto se držim, tesno se privijem, ἐμπεφυῖα trdno se držeč, privivši se, oklenem se koga τῷ φύσαντι, marljivo se bavim s čim, krepko stisnem roko χειρί, ὀδὰξ ἐν χείλεσι φύντες iz jeze so se grizli v ustnice = požrli so jezo; c) prirojen sem, bivam v τἀληθές, τὸ μῶρον, φθόνος τινί, τί δ' ἂν θέλοις τὸ πιστὸν ἐμφῦναι φρενί; kakšno skrivnost hočeš njemu razodeti?
-
ἐνδεής 2 (ἐν-δέω
2) 1. komur kaj manjka, potreben, reven τινός, ἐνδεὴς (γίγνομαι) εἰμί τινος manjka mi, nimam česa, οὐδὲν ἐνδεὲς ποιοῦμαι ničesar ne zamolčim. 2. a) pomanjkljiv, nepopoln συνθῆκαι, nezadosten, nedostaten πρός τι, πρήγματα ἐνδεέστερα nedostatna, pomanjkljiva moč; b) zaostajajoč, slabši, nižji, γένος po rodu, ἐνδεᾶ τῆς δυνάμεως πράττω storim manj nego morem, σοῦ γε ἐνδεέστερος φαίνομαι zaostajam za teboj, sem manj voljen (kaj storiti) nego ti. 3. subst. τὸ ἐνδεές pomanjkanje, (telesna) napaka ἐν τῷ σώματι, nepopolnost, dušna omejenost αὐτῶν, τἀνδεᾶ λέγω(oppos. κρείσσω) omenjam, naštevam napake. 4. adv. ἐνδεῶς, comp. ἐνδεεστέρως in -έστερον; nezadostno, ἔχω zaostajam, sem slab.
-
ἔνδον adv. [Et. ἐν + dom, prim. δόμος] 1. znotraj, notri v srcu φρένες, doma, v hiši, v mestu, οἱ ἔνδον domača družina; τὰ ἔνδον hišno gospodarstvo, domače (rodbinske) razmere. 2. v, med z gen., Διὸς ἔνδον v Zevsovi hiši γῆς ἔνδον notri v zemlji, ἐνδοτέρω bolj notri.
-
ἐνδόσιμον, τό (ἐν-δίδωμι) povod, prilika, ἐνδόσιμον παρέχω εἴς τι ponujam (dajem) roko v spravo.
-
ἔνδοσις, εως, ἡ (ἐν-δίδωμι) prijenljivost, popustljivost.
-
ἔνδυμα, ατος, τό (ἐν-δύω) obleka, oblačilo NT.
-
ἔνδυσις, εως, ἡ (ἐν-δύω) 1. vhod, vdiranje v. 2. oblačenje NT.
-
ἐνδυτός 2 (ἐν-δύω) oblečen, τὸ ἐνδυτόν obleka, σαρκός koža.
-
ἐνεγκεῖν [Et. kor. enek', slov. nesti, lat. nanciscor (redupl. kor. en-enk'), nem. genug] gl. φέρω.
-
ἐνέργεια, ἡ (ἐν-εργής) delo, delovanje, udejstvovanje, moč NT.
-
ἐνεργέω (ἐν-εργής) 1. delam, izvršujem, opravljam, τινὶ εἴς τι podpiram koga v čem, δυνάμεις ἐν αὐτῷ čudeži se gode po njem = dela čudeže NT. 2. med. udejstvujem se, delujem, delam (z močjo) NT.
-
ἔνερσις, εως, ἡ (ἐν-είρω) vtikanje, zatikanje.
-
ἐνέστακται gl. ἐν-στάζω.
-
ἐνετή, ἡ (ἐν-ίημι) ep. igla, zaponka.
-
ἐνετός 3 (adi. verb. od ἐν-ίημι) tiran, nahujskan, podpihan, prisiljen.
-
ἐνηβητήριον, τό (ἐν-ηβάω) ion. zabavišče.
-
ἐνθῡμέομαι (ἔν-θῡμος) d. p. s fut. med. 1. vzamem si k srcu, uvažujem; oziram se na kaj τί, τινός, περί, ὑπέρ τινος. 2. pre-, razmišljam, presojam, mislim πονηρά NT.
-
ἐνθῡμία, ἡ (ἔν-θῡμος) uvaževanje, premislek; προβάλλω εἰς ἐνθυμίαν priporočam v uvaževanje.