-
ἀποτροπή, ἡ (ἀπο-τρέπω) 1. odvračanje, odgovarjanje, svarilni zgled ἀποτροπῆς ἕνεκα, ostrašenje. 2. bojazen, strah.
-
ἀπότροπος 2 (ἀπο-τρέπω) 1. ep. proč obrnjen, ločen, samoten, oddaljen od. 2. poet. od česar se kdo proč obrača, mrzek, grozen.
-
ἀπότροφος 2 (ἀπο-τρέφω) ion. daleč od staršev ali v tujini zrejen ali odgojen, odtujen.
-
ἀπο-τρῡ́ω 1. act. odrgnem, zatiram, utrudim, mučim, ἐλπίδα izgubljam. 2. med. izčrepavam za se, obdelujem v svojo korist γῆν.
-
ἀπο-τρωπάω ep. = ἀπο-τρέπω 1. act. odvračam, zavračam τινά, τί. 2. med. odvračam se od, obračam se proč, ne lotim se, bojim se δακέειν.
-
ἀπο-τυγχάνω ne zadenem, zgrešim, ne dobim, nesrečen sem, izgubim τινός.
-
ἀπο-τυμπανίζω pretepem do smrti, ubijem.
-
ἀπο-τύπτομαι med. ion. neham se biti ali žalovati.
-
ἀπ-ούρας in sl. gl. ἀπ-αυράω.
-
ἀπ-ουρίζω ep. [fut. ἀπουρίσσω] zožujem meje (s premikanjem mejnikov).
-
ἄπ-ουρος 2 (ὄρος) poet. daleč od meje, oddaljen od česa τινός.
-
ἄ-πους, ἄπουν, οδος, ὁ, ἡ brez nog, slabih nog, hrom.
-
ἀπουσία, ἡ (ἀπ-εῖναι) odsotnost, nenavzočnost.
-
ἀπο-φαίνω 1. act. a) po-, dokazujem, odkrivam, razlagam, razjasnjujem; οὐσίαν dajem račun o; b) ponujam se, delam se, pravim, da sem ἐμαυτὸν διδάσκαλον; c) narejam, postavljam za kaj, imenujem z dvojn. acc. 2. med. po-, prikazujem se, stopam na dan; γνώμην kažem javno svoje mnenje, izražam svoje prepričanje, izjavljam se, περί τινος o čem; dokazujem, razjasnjujem; λογισμόν dajem račun, ἔργα izvršujem.
-
ἀπο-φάργνῡμι = ἀπο-φράγνυμι.
-
ἀπόφασις, εως, ἡ 1. (ἀπό-φημι) zanikanje. 2. (ἀπο-φαίνω) a) izrek, izjava, trditev; b) razsodba, odlok.
-
ἀπο-φάσκω poet. = ἀπό-φημι zanikavam, odrekam, odklanjam.
-
ἀπο-φέρβομαι med. poet. popasem; pren. uživam σοφίαν.
-
ἀπο-φέρω [ep. aor. ἀπένεικα, pass. ἀπηνείχθην, pt. ἀπενειχθείς] 1. act. a) odnašam, odpeljem, odvajam ἀπό τινος, poberem, ugrabim (o bolezni); zanesem (o vetru) πρός, εἴς τι; b) nazaj prinesem, povrnem, plačujem δασμόν, poravnavam (dolg); c) prinesem odgovor, sporočim, javljam, obveščam, naznanjam τινί τι, γραφήν vložim tožbo, πρὸς ἄρχοντα pri arhontu. 2. med. odnašam si kaj, jemljem s seboj.
-
ἀπο-φεύγω [impf. iter. ἀποφεύγεσκε, fut. -φεύξομαι] utečem, pobegnem, uidem τινά, τί; γραφήν, δίκην oprostijo me obtožbe, spoznajo me za nedolžnega.